Zbrali so zaenkrat zgolj 42 podpisov. Erjavec: "Prepričan sem še vedno, da nezaupnica lahko uspe." Janša pa komentira "nekonstruktivno nezaupnico"

Ž.V., B.P., M.R., VČ
15.01.2021 13:15
Stranke Koalicije ustavnega loka (KUL) so danes v državnem zboru vložile konstruktivno nezaupnico proti vladi, ki jo vodi premier Janez Janša. A se je zapletlo. Poslanec Desusa Branko Simonovič namreč svojega podpisa ni prispeval pod nezaupnco, zato je bila vložena z 42 podpisi.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Novinarska konferenca ob vložitvi napovedane konstruktivne nezaupnice je bila predvidena ob 13. uri, a se je začela šele ob 14.45. "Obžalujem samo, da ni 43 glasov, bo samo 42 podpisov podpore konstruktivni nezaupnici. Prepričan sem še vedno, da lahko uspe. Mislim, da je treba ustaviti to denormalizacijo države," je morebitni mandatar koalicije KUL Karl Erjavec povedal po vložitvi nezaupnice. 

"Glavni problem je, da je vlada izjemno neuspešna v boju proti epidemiji covid-19. Ljudje ne zaupajo ukrepom, kar pomeni, da tudi vladi ne," je še povedal Erjavec. "Mi ne želimo rušiti vlade, mi samo želimo, da se ustavi rušenje države. Zato ta vlada nima več zaupanja naših državljank in državljanov in pričakujem, da bodo tudi poslanci v državnem zboru to spoznali," je še poudaril.

"Če bo vlada oblikovana, to ne bo vlada Karla Erjavca, vendar vlada ljudi, ki želijo, da se Slovenija vrne na pravo pot," je še povedal Erjavec. 

Predsedniki strank koalicije KUL Tanja Fajon, Marjan Šarec, Karl Erjavec, Alenka Bratušek in Luka Mesec
Robert Balen

Erjavec je povedal, da je bilo v torek na sestanku s poslanci Desusa dogovorjeno, da bodo vsi štirje poslanci deponirali svoje podpise. "Res, da je Branko Simonovič želel pred tem prebrati konstruktivno nezaupnico in glede na to, da takrat še ni bila do konca pripravljena, sem jo v tem času tudi do konca napisal in mu omogočil, da jo je v miru prebral. Pripravljen sem bil sprejeti vse konstruktivne pripombe, če bi jih imel. Danes smo brali konstruktivno nezaupnico in da pripomb ni bilo," je pojasnil Erjavec.

V delu, ki se nanaša na covid-19, je sodeloval tudi nekdanji minister Tomaž Gantar in je bilo besedilo tudi z njim usklajeno, pojasnjuje Erjavec. Zato zavrača Simonovičev očitek, da je to tudi nezaupnica za stranko Desus, zlasti za ministra za zdravje. Prepričan je, da ne gre za problem političnih stališč, temveč za druge razloge, o katerih pa Erjavec ne želi govoriti. "To bo že sam povedal, če bo želel, zakaj pravzaprav ni dal podpisa, ne glede na to, da je v torek, ko smo imeli tisto srečanje, obljubil," je na novinarsko vprašanje odgovoril Erjavec. 

Poslanci državnega zbora se bodo morali pri glasovanju o konstruktivni nezaupnici odločiti, kakšno prihodnost želijo Sloveniji, poudarja Erjavec. "Ali želijo Slovenijo, v kateri je ljudi strah, kjer ni odgovorov glede pandemije covida-19, kjer smo v družbi Poljske, Madžarske. Mislim, da si takšne države ne želimo," je še odgovoril Erjavec na vprašanje novinarja. 

Hkrati verjame v poslance, da bodo spoznali, da je Janez Janša imel zadosti priložnosti. "Tretjič je predsednik vlade, dvakrat sem z njim sodeloval, vi veste, da sem leta 2018 v predvolilni kampanji povedal, da tretjič ne želim sodelovati. Dejansko se je po nekaj mesecih pokazalo, da sem imel prav. On ne želi, da bi se delalo v dobro državljank in državljanov, ampak želi to državo spremeniti. Želi drugo republiko. Zato verjamem, da bodo poslanci v teh dneh do izredne seje globoko v sebi premislili, kaj storili," je še povedal Erjavec. 

"Če nezaupnica ne bo uspela, se bojim za medije. Se bojim za RTV Slovenije. Kakšna poročila bodo to? Po nareku. Tisti, ki ne bo trobil v isti rog kot vlada, bo takoj zamenjan. Te izkušnje že imamo v tem trenutku. Če je to to, potem nimam kaj komentirati. Kar se tiče nadaljevanja, če nezaupnica ne bo uspela. Prepričan sem, da moramo stranke v opoziciji sodelovati. Morda se tudi tesneje povezati, ker dejansko levo-sredinsko polje je razdrobljeno. Glede na to, da smo vzpostavili zaupanje, sem prepričan, da bo prišlo do povezovanja. Če prihodnji teden ne bomo končali te črne zgodbe Slovenije, sem prepričan, da jo bomo končali ob naslednjih volitvah. V to globoko verjamem," je zaključil.

Šarec: Smo na strani tistih, ki želijo normalno državo

Predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec pa je povedal, da so vse stranke KUL-a v zadnjih treh mesecih vložile ogromno napora, da so se poenotile in dogovorile. Po njegovih besedah so tudi dobro sodelovali. "Danes je gospod Karl Erjavec sporočil, da imamo 42 glasov. Toliko jih je imela tudi naša manjšinska vlada do trenutka, ko sem napovedal svoj odstop. Danes nismo tukaj zato, da bi se pogovarjali, kdo je dal podpis, kdo ga ni dal in ali je za nas morebiten neuspeh nezaupnice poraz. Mi smo opozicija, mi nismo vlada in delo opozicije je, da opozarja na napake, da aktivno tudi deluje v okviru parlamentarne demokracije in ko je zadeva predaleč, da tudi ukrepa. Mi ukrepamo," je povedal Šarec. 

Predsednik LMŠ Marjan Šarec
Robert Balen

"Mi smo na strani tistih državljank in državljanov, ki želijo normalno državo. Morebitna izglasovana nezaupnica bo zmaga pravne države, bo zmaga tistih, ki želijo državo po meri človeka. Neizglasovana nezaupnica, bo pa zmaga mračnjakov, zmaga tistih, ki želijo, da nam hitre teste dobavljajo fantje sumljivega porekla, da nam strategije cepljenja določajo politiki, ki se jim je doslej vse sfižilo," je povedal na koncu, nato pa zaključil, da bodo poslanke in poslanci z glasovanjem o nezaupnici pokazali, za kakšno državo jim gre. 

Fajonova: Vlada slabo upravlja z epidemijo

Predsednica SD Tanje Fajon je povedala, da so v stranki še enkrat temeljito premislili o nezaupnici in se odločili, da trdno ostajajo pri odločitvi, da postopek izpeljejo do konca in naredijo vse, kar je v njihovi moči za zamenjavo te vlade. "Vlada slabo upravlja z epidemijo. Imamo največjo umrljivost v svetu. Imamo najdaljše zaprtje v državi. Močno so ogroženi naše državne institucije, neodvisne institucije, mediji. Vse kar se v ozadju dogaja, je škodljivo in skrbi me, če se bomo čez leto in pol zbudili v državi, v kateri nas bo strah. Opozicija je v vsem tem času sodelovala dobro. Mi smo pripravili alternativni program, s katerim trdno verjamemo, da znamo in smo sposobni bolje upravljati z našo državo," je še povedala. 

Predsednica SD Tanja Fajon
Robert Balen

Mesec: Stanje v državi najslabše v zadnjih 30 letih

Glavni koordinator Levice Luka Mesec je ocenil, da je trenutno stanje v državi najslabše v zadnjih 30 letih. "Upam si reči, da smo s tretjo vlado Janeza Janše po desetih mesecih prišli do najnižje točke samostojne Slovenije," je povedal. Po njegovih besedah se je to zgodilo "zaradi politične strategije in načina delovanja Janeza Janše in te vlade"

"Kam to pelje, smo lahko lepo videli prejšnji teden v ZDA, kjer se po štirih letih poslavlja predsednik Trump. Janša, ki je od njega vse kopiral, verjemite bo kopiral tudi naprej. Trump, ki je volitve izgubil, zanika, da je volitve izgubil in si izmišljuje teorije zarot ter diskreditira vse tiste, ki trdijo drugače. Njegovi fanatični podporniki so celo vdrli v kongres. Država je, kot pravijo komentatorji, v nekakšni hladni državljanski vojni. Taka prihodnost, če vlada Janeza Janše obstane, grozi tudi nam. Vse, kar spremljamo v ZDA, je tu. Če računsko sodišče o nekem ministru izda neugodno poročilo, bomo diskreditiral računsko sodišče in  njihovega predsednika. Če mediji najdejo, da smo hitre teste kupili od sumljivih tipov in da nimajo ustreznih licenc, bomo diskreditirali novinarje in medije. Če si bo kdo upal oporekati, mu bomo to odrekli z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi. Če bodo sodišča sodila proti nam, bomo rušili sodišča. Tako to gre," je povedal Mesec.

Glavni koordinator Levice Luka Mesec in predsednica SAB Alenka Bratušek
Robert Balen

"Vemo, da imamo 42 glasov, ampak nezaupnico vlagamo zato, ker je čas, da naredimo test. Ta nezaupnica je lakmusov papir. In s tem testom se bo srečal vsak poslanec posebej, ko bo odšel na tajno glasovanje v volilno sobo, kjer se bo moral vprašati, kot je nekoč rekel Churchill, ali bo v njegovih prsih zaslišal svojo vest ali svojo politično kariero. Vsako od devedesetih bo moral čez slab teden odgovoriti na to vprašanje," je zaključil Mesec. 

Bratuškova: Slovenija je pod to vlado zabeležila več rekordov

Predsednica stranke SAB Alenka Bratušek pa je dejala, da je 42 glasov en glas več, kot jih ima obstoječa koalicija v svoji pogodbi. Poudarila je, da je Slovenija uspela v času sedanje vlade zabeležiti več neslavnih rekordov. Pri tem je omenila 3100 žrtev covida-19, več kot 1500 potrjenih novih okužb vsak dan, "najdalje imamo zaprte šole, od osnovnih, srednjih do fakultet". Povedala je, da ima Slovenija trenutno rekordno visok državni dolg. "Naslednji teden bomo edina demokratična država, ki ima predsednika, ki ne priznava rezultatov volitev in pravi, da so ukradene," je še dodala. Želi si, da država ne bi nanizala še več takih rekordov. Največji poraženci krize so po njenih besedah upokojenci, drugi največji poraženci pa so mladi, ki da krizo plačujejo z izgubljeno prihodnostjo. 

Bratuškova pravi, da koalicija KUL ponuja vlado, ki bo z ljudmi komunicirala na "človeški način", ukrepe sprejemala v soglasju s stroko in se držala svojih odločitev. Hkrati ponujajo vlado, ki bo lahko v drugi polovici leta predsedovala EU brez nahrbtnikov in vlado, ki bo na podlagi vladavine prava državo pripeljala do naslednjih volitev po demokratični poti zelenega in digitalnega razvoja. 

Simonovič: Nikakor se ne morem podpisati

V uredništvu smo pridobili zadnjo usklajeno različico besedila konstruktivne nezaupnice, še pred morebitnimi posegi poslancev stranke Desus. Z njimi je tudi še po 13. uri sestankoval Erjavec. Ves čas je napovedoval, da bo nezaupnica vložena s 43 podpisi, a je bila nato vložena z 42 podpisi, saj poslanec Desusa Simonovič svojega podpisa ni prispeval. Prvi pa se je pod nezaupnico podpisal vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović.

Poslanec Desusa Branko Simonovič se pod konstruktivno nezaupnico ni podpisal
Robert Balen

Simonovič je namreč prek stranke poslal izjavo za javnost, v kateri je zapisal, da se z besedilom nezaupnice ne strinja, saj da bi s tem podprl tudi nezaupnico stranki Desus in neustavnost delovanja strankinih dveh ministrov. "Vse do odstopa ministra Gantarja je zdravstveni resor vodil naš minister, torej minister stranke Desus. Minister Gantar je bil praktično ves čas med najbolj priljubljenimi politiki v Sloveniji, kar pomeni, da je užival veliko zaupanje Slovenk in Slovencev. Razpravljanje o njemu pomeni tudi razpravljanje o Desusu, to razumem, da ni nezaupnica sami vladi, temveč tudi stranki Desus. Spričo tega se nikakor ne morem podpisati pod konstruktivno nezaupnico, saj to pomeni, da s tem podpiram nezaupnico tudi stranki Desus in neustavnost delovanja naših dveh ministrov," je zapisal v izjavi. Poudaril je še, da bo ob glasovanju o nezaupnici "glasoval v dobrobit državljank in državljanov". "Predvsem pa v prid tistim, ki so nam zaupali glasove in nas izvolili za svoje predstavnike v hramu demokracije, torej našim dragim upokojenkam in upokojencem," je zaključil poslanec.

Nato je vodja poslanske skupine Desusa Franc Jurša novinarjem povedal, da bodo ostali trije poslanci poslanske skupine podpisali konstruktivno nezaupnico, ki jo je pripravila koalicija KUL, vendar ne kot del koalicije, temveč kot samostojna poslanska skupina. 

Janša: Patetični izliv ideološkega sovraštva

Zvečer je "nekonstruktivno nezaupnico", kakor je napisal, z "42 KUL-podpisi" na twitterju nato komentiral premier Janez Janša. Pravi, da gre za patetični izliv ideološkega sovraštva do drugače mislečih. "Ki bi bil komičen, če ne bi bili sredi hudega vala epidemije. Tako pa je to pobalinsko nagajanje po načelu: kolikor več virusa, toliko bolje za KUL."

Reagiral je tudi na stališče SD, češ da potrebujejo 46 glasov/razlogov za zamenjavo najslabše vlade. 

"Potrebujete predvsem ogledalo, zdravo pamet in predsednika/co, ki ga ne razjeda ideološko sovraštvo ter zna šteti do 46 in je zato sposoben sam kandidirati za predsednika vlade," je tvitnil Janša.

Kaj piše v konstruktivni nezaupnici?

V besedilu je zapisano, da se ob vladanju vlade Janeza Janše "pred našimi očmi izvršuje sicer neizrečen, a neprikrit poskus stranke SDS, da z zlorabo ključnih institucij na podlagi avtokratskih prijemov, korak za korakom, spodje te družbene in državne temelje, redefinira ustavne norme, zaneti razdor in zakocka naš mednarodni položaj".

Takoj na začetku so navedli tudi tri razloge, zaradi katerih Janša ne uživa zaupanja državljank in državljanov:

"1. ker od prevzema oblasti marca 2020 sistematično krši temeljna načela ustavne ureditve, kot so delitev oblasti, spoštovanje neodvisnih ustanov in svoboda medijev;
2. ker je z nepremišljenimi potezami ogrozil ugled Slovenije v Evropski uniji in zunanje-politični položaj v mednarodni skupnosti;
3. ker se vlada pod njegovim vodstvom ni znala učinkovito spopasti z epidemijo covid-19 in je Slovenijo privedla v vrh tragične svetovne lestvice umrlih na milijon prebivalcev."

V konstruktivni nezaupnici so tudi zapisali, da vlada vztrajno in sistematično načenja temeljno ustavno ločitev med posameznimi vejami oblasti, da bi zavarovala interese premierjeve stranke. Vladi tudi očitajo, da "načrtno in z lojalnimi strankarskimi kadri brez referenc prevzema vodenje ustanov, ki morajo uživati profesionalno neodvisnost", pri tem naštejejo policijo, Nacionalni preiskovalni urad (NPU), Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Urad za preprečevanje pranja denarja, finančno upravo (Furs). 

Opozarjajo tudi, da je vlada načrtno potiska Slovenijo v druščino najbolj spornih članic EU s stališča spoštovanja vladavine prava, pravic manjšin, enakopravnosti spolov in spolnih usmeritev, kar v prihodnosti lahko ogrozi dostop do EU sredstev za pokoronsko okrevanje.

Vlada pod vodstvom največje koalicijske stranke SDS si glede na očitke v konstruktivni nezaupnici "prizadeva diskreditirati, finančno ošibiti, razgraditi in podrediti javni servis nacionalne televizije in radia, nacionalne tiskovne agencije in drugih medijev, ki jih nima pod neposrednim kapitalskim nadzorom, ter skuša tako po avtoritarnem zgledu madžarskega premierja Viktorja Orbana izničiti medije kot enega ključnih nadzornih mehanizmov javnosti". Pogosto tudi z madžarskim denarjem, je tudi zapisano. 

"Predsednik vlade je pripravljen celo neposredno obtožiti ustavno sodišče 'sokrivde' za neuspeh pri spopadu z epidemijo, češ da zaradi začasnega zadržanja izvajanja zakona o naložbah v Slovenski vojski vlada ne more nabaviti transportnega letala," so še dodali.

Ob koncu besedila lahko preberemo še:

"Zaradi vsega navedenega in izhajajoč iz namere, da zagotovimo:

• učinkovitejše, bolj konsistentno in strokovno podprto spopadanje z epidemijo Covid-19,
• nedotakljivost načela delitve oblasti med zakonodajno, izvršno in sodno ter nedvoumnost in brezizjemnost vladavine prava in neodvisnost sodstva,
• učinkovit boj proti revščini, neenakosti in socialni izključenosti ter zagotovitev dostojne starosti,
• krepitev neodvisnosti ustanov, ključnih za transparentno delovanje države ter javnih medijev, nevladnih organizacij in civilne družbe,
• stabilna in redna delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, predvidljivo podjetniško okolje s finančnimi spodbudami za ustvarjalne preboje,
• povrnitev veljave stroke v ključne državne ustanove ter obračun s korupcijo v vrhovih oblasti,
• vlaganje v kvaliteto in dostopnost sistemov javnega zdravstva, šolstva in dolgotrajne oskrbe ter odmik od prepuščanja izvajanja privatni iniciativi in prostemu trgu,
• stabilno in povečano vlaganje v znanost in kulturo in zaustavitev nesmiselnih investicij v oboroževanje,
• sistemske rešitve za polno kompatibilnost Slovenije z Zelenim dogovorom EU in digitalno preobrazbo in izdatna krepitev kapacitet za pripravo in realizacijo večjih razvojnih in infrastrukturnih projektov, financiranih iz evropskih sredstev,
• zniževanje emisij toplogrednih plinov skladno s cilji Pariškega podnebnega sporazuma in ohranjanje biodiverzitete kot ključno vodilo okoljskih, socialnih, gospodarskih in infrastrukturnih politik,

ter povrnemo upanje in zaupanje, da mora znati oblast državljankam in državljanom ne le pomagati preživeti, ampak zagotoviti pogoje za to, da skupaj bolje živimo."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta