Delovno mesto je tisto, ki najverjetneje doprinese največji delež okužb z novim koronavirusom, je na včerajšnji vladni tiskovni konferenci opozorila Nuška Čakš Jager z NIJZ. Kot najverjetnejši vir okužbe z novim koronavirusom je delovno mesto navedla četrtina od skupno 10.205 ljudi, ki so jih anketirali. Tudi po mnenju Bojane Beović, vodje svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, se virus več kot očitno širi v delovnih okoljih, saj se v vrtcih, šolah, lokalih ne more, ker so zaprti. Kot pravi, zaradi tega tudi ne bodo mogli predlagati sproščanja ukrepov, kar bi olajšalo delovanje gospodarstva. Da bi zaustavili širjenje v podjetjih, pa morajo ta sama poskrbeti, da preprečijo stike in prenose med zaposlenimi, pravi. In kaj o tem menijo v gospodarstvu?
OZS zahteva odprtje nekaterih dejavnosti
"Več kot očitno je, da delno zaprtje gospodarstva ni prineslo rezultatov in da ukrepi ne učinkujejo. Ostro pa nasprotujemo temu, da se sedaj išče grešnega kozla v delu gospodarstva, ki sploh še lahko obratuje," je dejal predsednik OZS Branko Meh. V OZS predlagajo takojšnje odprtje frizerskih in kozmetičnih salonov, avtopralnic, čistilnic, avtošol ter podobnih dejavnosti pa tudi delno odprtje gostinskih lokalov. Prav na tem področju se odvija največ dela na črno in brez upoštevanja zaščitnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom. Higienski standardi so že sicer izjemno strogi, zato menimo, da se delo v salonih, ob upoštevanju strogih ukrepov NIJZ, lahko nadaljuje. Prav tako naj se omogoči opravljanje drugih dejavnosti za nego telesa (solne sobe, masažni saloni in savne, solariji), s čimer bi ne nazadnje razbremenili zdravstveni sistem, dodajajo.
GZS: Podjetja imajo celo nadzornike
Tudi v GZS pravijo, da njihovi podatki kažejo drugačno sliko, kot jo riše Bojana Beović. Anketa, ki so jo prejšnji teden opravili v 130 podjetjih, vključujoč sektor industrije, storitev in malega gospodarstva, nakazuje, da delovna mesta niso ključni vir širjenja okužb. Delež zaposlenih, ki so bili v obdobju od 1. marca do vključno 18. novembra odsotni, se je sicer povečal v primerjavi s prejšnjo anketo. Neposredno je bilo v tem obdobju zaradi okuženosti s SARS-CoV-19 odsotnih 3,5 odstotka vseh zaposlenih, zaradi varstva otrok trije odstotki in štirje odstotki zaposlenih zaradi karantene ali drugega razloga.
"Nekatera podjetja, tudi velika, odsotnosti zaradi koronavirusa še sploh niso zabeležila, so pa tudi taka, kjer je bilo do sedaj, torej od marca naprej, skupno odsotnih preko deset odstotkov zaposlenih. V zadnjem mesecu je opazneje naraslo število odsotnih zaradi varstva otrok, zaradi zaprtih šol in vrtcev, ki, če so odprti, delujejo zgolj v zelo omejenem obsegu. Večina podjetij je izjemno skrbna pri preventivi, sprejela so obsežen nabor ukrepov za zaščito zaposlenih in preprečevanje širjenja okužb na delovnih mestih. Poleg ukrepov, povzetih po priporočilih NIJZ, med katere sodi tudi spodbujanje dela od doma, sprejemajo še številne druge, nadstandardne ukrepe, med drugim nadzornike, ki bdijo nad upoštevanjem sprejetih varnostnih meril," pravi generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.
Nekatera podjetja ne dovolijo dela od doma
Podatkov o tem, da v podjetjih ne bi imeli na razpolago zaščitnih sredstev, ni. Veliko večja težava pa je redno in dosledno upoštevanje pravil nošenja maske, razkuževanja rok in delovnih prostorov ter ohranjanja razdalje, je opozorila tudi predstojnica inštituta za medicino dela Metoda Dodič Fikfak. Pravi, da številna podjetja svojim zaposlenim, kljub temu da so med njimi pozitivni, ne dovolijo dela od doma. Prepričana je, da gre pri tem za nezaupanje delavcem, saj drugega razloga za to ne pozna. Od prvega vala je bilo namreč po njenem dovolj časa, da bi natančno določili, kaj vse lahko nekdo naredi od doma. "Zato apeliram na vse tiste delodajalce, kjer je delo na domu mogoče, da to tudi uvedejo in primerno nadzirajo. Vedeti je namreč treba, da od doma lahko delajo tudi okuženi delavci brez simptomov, saj nikogar ne silimo na vsak način v bolniški stalež," poudarja Dodič Fikfakova.
Več belih ovratnikov, več dela od doma
Zadnji podatki inšpektorata za delo pa vendarle kažejo, da se vse več delodajalcev, tako kot v spomladanskem valu epidemije, za delo zaposlenih od doma. Ni sicer natančnih podatkov, koliko ljudi trenutno dela od doma. Po podatkih Eurostata je v aprilu in maju 2020 kot posledica virusa v Sloveniji delalo od doma 22,5 odstotka zaposlenih, pred epidemijo 6,8 odstotka, nekoliko več, kot je bilo povprečje EU (5,2 odstotka).
"Koliko ljudi dela od doma, ni odvisno le od delodajalca, ampak tudi od tega, kakšno delo imamo v državi. Kot je razumljivo že iz prejšnjih podatkov, imajo države, ki imajo več belih ovratnikov, več delavcev, ki delajo od doma. Če ima država več delavcev, ki opravljajo proizvodna dela, seveda večina teh ne more delati od doma … Nekateri delavci res želijo v službo, ker imajo tam ali bolje urejen delovni prostor, ali dobro družbo, ali se lahko na delo skoncentrirajo le v znanem delovnem okolju," pravi Fikfakova. Po njenem mnenju je vzrokov, zakaj podjetja niso naklonjena delu od doma, več: "Strah pred krajo podatkov pri njihovem pošiljanju, premalo definirano delo in pa da nadrejeni dejansko ne ve, kaj bi moral delavec narediti v osmih urah in kaj bi nadrejeni moral nadzirati, ali pa gre preprosto za ignoranco priporočil. Seveda pa je vsak delavec v službi kontakt več in veča verjetnost prenosa okužbe," sklene.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
