Srečko Klapš
V Združenju banke Slovenije (ZBS), ki mu predseduje Stanislava Zadravec Caprirolo, menijo da zadnje odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije izrecno odstopajo od odločitev in stališč pred letom 2023 brez obrazložitve razloga za takšno ter tolikšno spremembo in brez pravno ter poslovno vzdržne podlage. "Bančni sektor zato izraža veliko zaskrbljenost nad retroaktivno sodno prakso vrhovnega sodišča, ki v slovenski prostor vnaša pravno negotovost in postavlja pod vprašaj ponudbo produktov potrošnikom. Ponudniki produktov potrošnikom se namreč ne bodo mogli več zanesti, da bo izpolnjevanje veljavnih regulatornih zahtev in spoštovanje veljavne zakonodaje zadostno za morebitno sodno presojo produktov čez 10 ali več let," še menijo v ZBS.
V sporočilu za javnost ZBS navaja še, da vrhovno sodišče z nasprotujočimi in spreminjajočimi odločitvami vnaša negotovost v slovenski pravni red in z retroaktivno razlago vsebine zakona posega v zakonodajno vejo oblasti. Da danes veljavni Zakon o potrošniških kreditih (še manj pa tedaj veljavni) ne določa tolikšnega obsega informacij, kot ga vrhovno sodišče za nazaj zahteva od banke. "Sodna praksa vrhovnega sodišča predstavlja okrnitev pravne varnosti in neomejena pravna ter poslovna tveganja za vse ponudnike blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, saj spodbuja moralni hazard. In da utemeljitve in stališča vrhovnega sodišča kažejo na nepoznavanje bančnega področja in bodo lahko imele negativne posledice na potrošnikovo možnost izbire produktov."
V ZBS še menijo, da vrhovno sodišče z nasprotujočimi in spreminjajočimi odločitvami vnaša negotovost v slovenski pravni red, še posebej, ker za nazaj ureja razmerja v ekstenzivni obliki, ne glede na takratno zakonodajo, kar postavlja tudi vprašanji prepovedi retroaktivnosti ter pravne varnosti.
O valutnih nihanjih
Vrhovno sodišče v odločitvi banki očita, še da se je mogla zavedati, da so valutna razmerja docela nestabilna in da so lahko nihanja tudi zelo visoka. Pri čemer pa dejstvo, da je banka to predstavila kreditojemalcu, ko ga je posebej opozorila na valutno tveganje in mu obrazložila: da se vrednost valute CHF v primerjavi z vrednostjo valute EUR lahko giblje v obe smeri; da sprememba menjalnega tečaja EUR CHF pomeni spremembo obroka kredita ter tudi spremembo dolga oziroma da se v primeru zvišanja menjalnega tečaja EUR CHF poveča mesečna obveznosti in posledično poveča tudi znesek protivrednosti kredita v EUR; da kreditojemalec prejema plačo v EUR, kredit pa se glasi na drugo valuto CHF; prav tako pa ga je na valutno tveganje ponovno opozoril še notar v primeru zapisa kreditne pogodbe v obliki notarskega zapisa, za vrhovno sodišče ne zadostuje.
"V tej zvezi je vrhovno sodišče spregledalo, da nihanje v valutnih razmerjih pomeni, da se lahko vrednost valute tako poviša, kot tudi zniža. Torej nihanja v valutnih razmerjih ne predstavljajo zgolj slabega scenarija, kot ga enostransko poudarjajo, temveč lahko na drugi strani predstavlja tudi dober scenarij. Če ob tem dodamo še dejstvo, da je bila valuta EUR v času sklenitve kreditne pogodbe valuta, ki so jo prevzele ekonomsko najmočnejše države Evrope, za katero se je pričakovalo, da bo stabilna in močna valuta ter bo imela povsem enako kot CHF atribute valute varnega zavetja, je odločitev vrhovnega sodišča še toliko bolj vprašljiva in neskladna z dejstvi."
O pojasnilni dolžnosti
Vrhovno sodišče je sprejelo tudi odločitev glede obsega pojasnilne dolžnosti banke oziroma informacij, ki bi jih po njegovem mnenju morala banka predstaviti kreditojemalcu, ki presega zakonsko določen obseg informacij, ki jih mora banka po danes veljavni zakonodaji predstaviti kreditojemalcu, ki se odloči za kredit v tuji valuti. Ob čemer danes veljavni Zakon o potrošniških kreditih ne določa tolikšnega obsega informacij, kot ga vrhovno sodišče za nazaj zahteva od banke, še menijo v ZBS in se vprašujejo, ali to pomeni, da veljajo stališča vrhovnega sodišča tudi za današnji obseg informacij, kljub veljavnemu Zakonu o potrošniških kreditih? In ali tako visok standard pojasnilne dolžnosti velja za vse ponudnike blaga in storitev v Sloveniji ter kaj bo to prineslo v prihodnje?
O valutnem tveganju
Vrhovno sodišče je nadalje obrazložilo, da je banka v skladu z bančno zakonodajo morala zapirati svojo devizno pozicijo, kar je pravilno, vendar iz tega dejstva izpelje nenavaden zaključek, da pa zato ni imela valutnega tveganja. Prvič, nenehno zapiranje devizne pozicije predstavlja za banko strošek in banka se, za razliko od kreditojemalca, ne more prostovoljno odločiti, da valutnega tveganja ne želi več prevzemati ter zapirati devizne pozicije, ampak ji je uravnavanje bilance naloženo s strogimi bančnimi predpisi. Drugič, v primeru, da kreditojemalec ne poplača svojih kreditnih obveznosti ali jih ne poplača v celoti, celotno valutno in seveda kreditno tveganje nosi banka, ne glede na to, da je že vložila sredstva v zapiranje devizne pozicije. Slednjega vrhovno sodišče ne upošteva in se do tega vidika ne opredeli, kar kaže na nepoznavanje bančnega področja.
O znatnem neravnotežju zaradi hipotekarnega zavarovanja
Neskladno z bančnim poslovanjem je tudi stališče, da je znatno neravnotežje podano tudi zaradi hipotekarnega zavarovanja. To zavarovanje predstavlja eno izmed najbolj običajnih zavarovanj, ki se v bančništvu, ne samo v Sloveniji, ampak po svetu, uporablja za upravljanje s kreditnim tveganjem banke. V kolikor bi se postavila pod vprašaj vsa hipotekarna zavarovanja v slovenskem bančnem sektorju, ker bi lahko po stališču vrhovnega sodišča predstavljala element znatnega neravnotežja, potem bi bili potrebni sistemski ukrepi s strani regulatorja in države za zagotovitev stabilnosti slovenskega bančnega sistema.
Zadnje odločitve vrhovnega sodišča bodo pomembno vplivale na stabilnost slovenskega bančnega sistema, kar bo hkrati pomembno vplivalo na vse komitente bank, tudi kreditojemalce v drugih valutah, ki se niso odločili za kredit v tuji valuti švicarski frank. Prav tako pa bodo odločitve vrhovnega sodišča vplivale tudi na prihodnjo ponudbo bančnih produktov potrošnikom. Je to res v splošnem interesu vseh potrošnikov, da se jim okrni ponudbo bančnih produktov, se še vprašujejo v ZBS.
