Združenje Frank je zaradi "vztrajanja pri zavajajočih in agresivnih poslovnih praksah" na tržni inšpektorat in Banko Slovenije ponovno poslalo prijavo kršitev proti desetim bankam in njihovemu interesnemu združenju, Združenju bank Slovenije (ZBS). Gre za Addiko Bank, Inteso Sanpaolo, Sparkasse, BKS Bank, Gorenjsko banko, Novo KBM, NLB, Sberbank, SKB in Unicredit banko. Prijava se nanaša na obvestilo za javnost glede hrvaške sodne prakse v povezavi s krediti v frankih, ki jo je ZBS objavilo na svoji spletni strani kot obvestilo za javnost.
Banke oškodovale kreditojemalce na obeh straneh meje
"S tem obvestilom za javnost ZBS močno zavaja potrošnike, ki bi morebiti vložili tožbo proti banki. Po porazu bank na Poljskem in sedaj še na Hrvaškem želijo slovenske banke z neresničnimi in zavajajočimi sporočili za javnost prikazati, da so razsodbe drugih sodišč nerelevantne za slovenske potrošnike in aktualne sodne spore, čeprav gre, vsaj v primeru Slovenije in Hrvaške, za iste tuje banke, ki so oškodovale potrošnike z enakimi nepoštenimi poslovnimi praksami na obeh straneh meje, sodna praksa Sodišča EU pa jih postavlja na laž," menijo v Združenju Frank in dodajajo, da sta, kot kaže, cilj bank odvračanje od tožb in ponujanje izgovorov politiki, da ne stori ničesar. "Slovenija ne more in ne sme ostati edina država v Evropi, kjer bi se banke izognile odgovornosti za nepošteno poslovno prakso in škodo, ki so jo povzročile kreditojemalcem."
Ukrepi po prvi prijavi tajni
Medtem je tržni inšpektorat že sprejel ukrepe po prvi prijavi kršitev proti ZBS in bankam septembra lani, ki se je nanašala na smernice za ureditev razmerij med bankami in kreditojemalci v frankih, ti zavoljo pritožb bank še zmeraj niso javni. Potem ko je Združenje Frank zahtevalo dostop do informacij javnega značaja preko Informacijskega pooblaščenca, pa so banke uspele z zahtevo, da Združenje Frank ni stranka v postopku, ki bi ji bilo dano videti vsebino omenjenih ukrepov.
O prijavi kršitev so obvestili tudi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je pristojno za varstvo potrošnikov, ter ministrstvo za finance, pod katero sodita zakonsko urejanje in nadziranje finančnega sistema. Na njun odziv še čakajo. Politiko in slovenska sodišča pa ponovno pozivajo, da v duhu varstva potrošnikov, zavarujejo slovenske kreditojemalce pred tem, da bi jih banke oškodovale.
ZBS: Za slovenske tožbe neprimerljivo in nerelevantno
Spomnimo, da vedno več kreditojemalcev dobiva sodbe tudi v drugih državah, na Poljskem na primer bi te lahko vodile do težav v finančnem sistemu. Hrvaško ustavno sodišče pa je nedavno zavrnilo pritožbe sedmih bank na odločitev vrhovnega sodišča in višjega sodišča za gospodarske zadeve ter potrdilo ničnost valutne klavzule in spremenljive obrestne mere pri posojilih v švicarskih frankih. Tako lahko vseh 125.000 hrvaških posojilojemalcev v švicarskih frankih toži banke.
Slovenija ne sme ostati edina država v Evropi, kjer bi se banke izognile odgovornosti za kreditiranje v švicarskih frankih
A v ZBS menijo, da hrvaški sodni postopki niso primerljivi s sodnimi postopki, ki potekajo pred slovenskimi sodišči, in da zanje tudi niso relevantni. "Iz odločb hrvaških sodišč je razvidno, da je bistveno težavo predstavljal dogovor o obrestni meri, kar za postopke pred slovenskimi sodišči ni relevantno vprašanje," pojasnjujejo. Hrvaška sodna praksa ob tem po njihovih ugotovitvah temelji na hrvaškem pravu, v katero v relevantnem obdobju še ni bila implementirana evropska direktiva iz aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Ključne razlike na Hrvaškem in v Sloveniji naj bi bile tudi v zvezi z razumljivostjo valutnih klavzul v pogodbah, še menijo v ZBS.
Medtem je na ustavnem sodišču že dvanajst tožb slovenskih kreditojemalcev v švicarskih frankih in o njihovih zahtevah naj bi odločalo na eni od prihodnjih sej. Hkrati teče nov krog vložitve predloga zakona za rešitev problematike kreditiranja v švicarskih frankih preko državnega sveta, ki bo o tem odločal na aprilski seji.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
