Klara Širovnik
Živimo v zlati dobi spletnih aplikacij. Aplikacija za hujšanje, za kuhanje, za naročanje hrane ... In seveda gore takih, ki te povežejo s potencialnimi kandidati za ljubezenske afere in zgodbe. Po zadnjih ocenah se v Sloveniji na tak način spozna kar polovica parov.
Portali, kot so Tinder, Grindr in Badoo, so se ob razmahu epidemije (in nastopu karantene) znašli pod veliko preizkušnjo. Ali se jih ljudje v obdobju, ko se ne smejo srečevati, sploh poslužujejo? Celo ustanovitelji so uporabnike pozvali k spoštovanju preventivnim ukrepov in začasni prekinitvi srečanj. Na prvi pogled je torej samoumevno, da zmenki na štiri oči ne potekajo, prevladovalo naj bi dopisovanje. Med pogovorom z Matevžem - enim od rednih uporabnikov Tinderja, ki sicer prihaja iz Podravja, službuje pa v Avstriji - smo hitro ugotovili, da stvari vendarle niso tako kristalno jasne. Zaupal nam je, da se je njegovo zasebno življenje s pojavom koronavirusa spremenilo, saj ljudje do fizičnih stikov niso odprti. "Jaz osebno pa do srečanj nimam posebnih zadržkov, če je človek zdrav," je še dejal in nadaljeval, da je ravno pred nekaj dnevi na sprehod povabil dekle, ki jo je spoznal na Tinderju. Skupaj sta se sprehodila po Gradcu, pove. "Saj vem, da to ni odgovorno. Če bi naju dobili, bi itak dobila kazen. Ampak prav to vse skupaj naredi malo bolj razburljivo. Vsi imamo radi svojo svobodo. Saj sva stala na manjši distanci, pa tudi dotikala se nisva," je povzel svoja občutja in spomine.
Za vse nas (iz naftalina)
Naj na hitro pojasnimo, kako deluje spletna platforma Tinder. Vsak uporabnik se najprej prijavi (ob tem navede svojo starost in interese) ter naloži nekaj fotografij. Aplikacija mu začne ponujati fotografije ljudi, ki bi morda ustrezali njegovim karakteristikam. Če je uporabniku predlagana oseba všeč, podrsa desno, če ne, pa v levo. Če je simpatija vzajemna, se lahko dogovorita za zmenek ali intimno srečanje.
Kršenje karantene? Lahko, itak nimam nič za početi ...
Odločili smo se za manjši preizkus. Naključnim ljudem na Tinderju smo napisali, ali bi se z nami želeli sestati kljub karanteni. Peščica odgovorov je bila zaskrbljujočih. "Kako pa naj bi izgledalo kršenje karantene? Sicer pa, seveda, itak nimam nič za delati," in pa: "Hehe ... ja z veseljem. Kakšno kršenje karantene pa imaš v mislih?"
Lepa sem? Hvala in adijo
Dolgo je veljalo, da se tovrstnih aplikacij poslužujejo predvsem tisti posamezniki, ki v "resničnem življenju" do ljudi pristopajo težje, saj so bolj sramežljivi ali zadržani. Gre za stereotipne sodbe, ki ne vzdržijo, je prepričana psihoterapevtka Veronika Podgoršek. "Že res, da se je nekaterim sramežljivim ljudem lažje spogledovati preko spleta. Vendar pa pri uporabnikih internetnih orodij, ki nas povežejo s potencialnim partnerjem, ne moremo določiti enotnih karakteristik ali osebnostnih lastnosti. Gre bolj za to, da so platforme danes eden od kanalov, preko katerih lahko spoznavamo ljudi. Lahko si zelo samozavesten človek, pa ti bo vseeno ustrezal tak način komunikacije," pove in doda, da je med uporabniki tudi veliko takih, ki si s spogledljivimi pogovori zgolj "negujejo samopodobo", resnega partnerja ali afere pa ne iščejo.
V času karantene ljudje na Tinderju niso tako direktni, ker vedo, da za neke bežne afere z danes na jutri itak ni pogojev.
Manj afer, več porok?
