"Izredno pomemben dan," je ob razgrnitvi imen prejemnikov najvišjih in najbolj prestižnih nagrad v Sloveniji za izjemne dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela, tehnologije, razvoja dejavnosti in inovacij dejal minister za znanost, visoko šolstvo in inovacije Igor Papič. Vrhunske raziskovalke in raziskovalci, inovatorke in inovatorji, strokovnjakinje in strokovnjaki, ki so s svojimi dosežki pomembno prispevali k razvoju znanosti, tehnologije in inovacij v Sloveniji, bodo nagrade prejeli konec novembra na slavnostni podelitvi. Kot je dejala predsednica odbora za podelitev nagrad in priznanj Nataša Vaupotič, so dobili 76 prijav, med njimi pa izbrali štiri nagrajenke in štirinajst nagrajencev. Nagrajenka za življenjsko delo na področju razvojne psihologije je Ljubica Marjanovič Umek, prav tako za življenjsko delo je nagrajen inženir kemijske tehnologije Željko Knez, prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo je Igor Akrapovič, lastnik podjetja Akrapovič.

Papič je poudaril, da so nagrajenci tisti "odlični strokovnjaki", zaradi katerih imamo tudi v svetovnem merilu stik z najboljšimi: "Brez vašega znanja bi si težko predstavljali razvoj naše družbe." Ob tem je minister napovedal, da si prizadevajo, da bi prihodnje leto bila razgrnitev prejemnikov nagrad ob novem dnevu znanosti. Opozoril je še na prizadevanja za več denarja za znanstveno in raziskovalno dejavnost: "Predvsem kolegi iz gospodarstva neradi sprejemajo dodatne obveznosti pri plačevanju davkov. Vsi vemo, da država, ki ima izredno visoke socialne standarde, težko zagotavlja zadostna finančna sredstva v proračun. Naša rešitev, z malo daljšo časovno konstanto, je zelo enostavna - z ustreznim vlaganjem v znanost lahko bistveno prispevamo k dvigu produktivnosti, dvigu dodane vrednosti. Na ta način lahko bistveno prispevamo k razvoju družbe in zagotavljamo boljše proračunske pogoje," je dejal minister. In poudaril, da se je financiranje znanosti v zadnjih letih povečalo, govorimo lahko že "o stotinah milijonov evrov" za znanost, s prenovljeno zakonodajo se bo povečalo tudi financiranje v visokem šolstvu. "Zadostno financiranje je potreben pogoj, vsi pa vemo, da ni zadosten, treba je določiti, kako se ta denar porablja, da bomo imeli čim večjo dodano vrednost za celotno družbo," je opozoril minister in dodal, da mora "znanje služiti družbi".

Poleg nagrad za življenjsko delo bodo znanstveniki prejeli še nagrade za vrhunske dosežke: na področju arheoloških in arheoastronomskih raziskav Ivan Šprajc, na področju algebre in njene uporabe Igor Klep, na področju simulacijskih modelov in diagnostičnih metod za elektromobilnost Tomaž Katrašnik, na področju biokemije, molekularne biologije in funkcijske genomike Damjana Rozman, za razvoj nove metode priprave katalizatorjev za gorivno celico Matija Gatalo, Nejc Hodnik, Marjan Bele in Miran Gaberšček. Priznanja bodo prejeli še znanstveniki z različnih področij - na področju raziskovanja genoma za personalizirano medicino Uroš Potočnik, na področju elektronske mikroskopije okolju prijaznih feroelektrikov Andreja Benčan Golob, za odkritje novih vzorcev obnašanja večdelčnih kvantnih sistemov Lev Vidmar, na področju okoljske etike in etike živali Tomaž Grušovnik, na področju srčno-žilne medicine Mitja Lainščak, na področju numerične matematike Vito Vitrih. Priznanje ambasadorka znanosti za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju integrativne strukturne biologije bo dobila Kristina Djinović-Carugo iz Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v Grenoblu v Franciji.