Zorko: "Za to, da ugotovimo, da je v sistemu množičnega cepljenja kaos, ne potrebujemo raziskave"

"Osnovni cilj strategije je zmanjšati umrljivost zaradi covida-19, izboljšati zdravje prebivalstva s preprečevanjem težkega poteka koronavirusne bolezni pri posameznikih in razbremeniti zdravstveni sistem, omogočiti ponovni zagon gospodarstva ter ponovno vzpostaviti izobraževanje, promet, dejavnosti v kulturi ter socialno življenje in ostale aktivnosti, ki so zaradi krize omejene. Zato je treba najprej cepiti skupine prebivalstva, ki imajo največje tveganje za težji potek in smrt zaradi covida-19, in nato v čim krajšem času doseči čim boljšo precepljenost prebivalstva, vsaj 60-odstotno (1,2 milijona prebivalcev)," je zapisano v prvih vrsticah nacionalne strategije cepljenja proti covidu-19, ki je bila prvič predstavljena decembra. Že prva verzija je predvidela prednostne skupine in priporočila glede posameznih cepiv, nato pa so dokument večkrat popravili in dopolnili.

​Spremembe pogosto in tik pred zdajci

Trenutno je v veljavi šesta različica, ob uradnih spremembah dokumenta so dinamiko cepljenja narekovala še nekatera druga priporočila in usmeritve. Spremembe so pogosto prihajale na tedenski ravni, cepilni centri pa so te informacije prejemali po različnih kanalih in pogosto prepozno. "Informacije so prihajale na zelo različne načine. Nekaj navodil smo dobili od NIJZ, nekaj z ministrstva. Ko je nastopil novi minister za zdravje, je ta zadeva v večji meri prešla pod to ministrstvo in v tistem času je bilo veliko zmede. Nismo vedeli, kdo je odgovoren za kaj," je povedal vodja cepilnega centra Kočevje Primož Velikonja in dodal, da so večkrat zaprosili tudi za dodatna pojasnila in ravno zato so se ujeli v past, saj so jim na NIJZ odgovorili drugače, kakor je predvidevala takratna strategija. "A napak nismo imeli. To dokazuje dejstvo, da nas je kar enajstkrat obiskala inšpekcija in ni zaznala nobenih kršitev," je dodal. Navodila so prišla pozno in včasih celo prepozno, je še dejal Velikonja in pojasnil: "Mi cepiva naročamo v četrtek, strategija pa se je spremenila na primer v petek."

Ker torej nenehno precej stvari ostaja v zraku, je po mnenju Velikonje tudi več možnosti za napake. Kot primer izpostavlja zadnjo spremembo, ki po novem omogoča, da se posamezniki z drugim odmerkom AstraZenece lahko cepijo tudi prej kot po dvanajstih tednih. "To je zdaj prepuščeno odločitvi vsakega cepilnega centra posebej, kar zopet vodi v kaos," je prepričan. Nekateri cepilni centri tako zdaj prestavljajo datume za drugi odmerek, drugi se za to niso odločili. "Ker smo od šolnikov dobili klice, da bi se želeli cepiti prej, saj bi sicer dobili drugi odmerek v času opravljanja mature, smo jim stopili naproti in jih bomo cepili že ta vikend. Tistim, ki se cepijo skupinsko, smo te datume spremenili, tistim, ki so se cepili individualno, pa ne. Pri posameznikih bomo vseeno upoštevali želje, če nas bodo poklicali, da se želijo cepiti prej," je pojasnil pomočnik direktorja mariborskega zdravstvenega doma Aleksander Jus. Nekoliko prej na drugi odmerek po besedah Velikonje vabijo tudi v Kočevju.

​Kdo bo prej in s katerim cepivom?

Največ sprememb in zmede med uvajanjem množičnega cepljenja je nastajalo pri prednostnih skupinah in njihovem vrstnem redu. Prvi so se cepili ostareli v domovih, sledili so zaposleni v domovih za starejše in zdravstveni delavci, nato pa starostniki zunaj domov za starejše. Nato se je začelo pri seznamu zatikati. V strategiji je bilo predvideno, da se prednostno cepijo učitelji, nato naj bi sledila preostala kritična infrastruktura, a interpretacije, kdo vse pod to sodi, so bile različne. "Nikjer ni bilo jasno napisano, kateri so kritični poklici. Z občin smo dobivali sezname s poklici, o katerih so menili, da so kritična infrastruktura, a v zakonu to ni bilo jasno opredeljeno," je razložil Jus in dodal, da so se pri tem večkrat spraševali, ali kršijo strategijo. "Potem ko smo imeli inšpekcijski nadzor, smo kar njim začeli pošiljati vprašanja, ali lahko cepimo določene skupine, a velikokrat odgovora sploh nismo prejeli," je še dejal. Negodovanja in polemike so tako nastale ob cepljenju olimpijcev, diplomatov in tudi novinarjev. Poročali smo o preskakovanju vrst v času cepljenja zdravstvenih delavcev in pri cepljenju na medicinski fakulteti.

Večkrat so se spreminjala tudi navodila, katero cepivo je namenjeno komu. Spomnimo, da je sprva veljalo, da se cepivo AstraZenece uporablja pri mlajših od 65 let in pri nepokretnih osebah na domu. Pfizer in Moderna sta bila namenjena starejšim. Med cepljenjem šolnikov s cepivom AstraZenece je sledila zaustavitev. Potem ko se je cepljenje nadaljevalo, pa je interes za to cepivo zelo upadel, številni učitelji in vzgojitelji so si premislili. Takrat so s tem cepivom cepili še policiste, vojake, vlado in še nekaj poklicnih skupin, ki so se z AstraZeneco sploh še želele cepiti. Kljub priporočilom stroke, da starostna omejitev za cepivo AstraZenece ni več smiselna, so to v strategijo zapisali šele v aprilu. V takratni različici strategije piše, da je lahko vsaka od skupin cepljena s katerimkoli cepivom, a Pfizer je bil še dolgo rezerviran za starostnike. "Kakor smo bili že vajeni, so tudi o tem prihajale mešane informacije. Strokovna ekipa je rekla nekaj, koordinator cepljenja pa nekaj drugega. Ljudje so bili zmedeni," je dejal Velikonja. Jus je še izpostavil, da se obrazci za naročanje cepiv z aprilom niso spremenili v skladu s strategijo. "Cepilni centri naročamo glede na obrazce, kjer izberemo različna cepiva po prednostnih skupinah, in to je ostalo enako," je dejal Jus. Katero cepivo bo zdaj namenjeno kateri prioritetni skupini, je tako postala odločitev posameznih cepilnih centrov.

​Nekateri povabljeni večkrat, drugi niti enkrat

O zmedi priča tudi sprejemanje naročil za množično cepljenje. Že v decembru je vlada pozivala, naj se vsi zainteresirani prijavijo na portalu eUprava, kasneje ti seznami niso veljali in so posameznike pozivali, naj se naročijo pri osebnih zdravnikih ali na vstopnih točkah. Vsak zdravstveni dom je vzpostavil svoj sistem, pogosto z več seznami, ki še vedno niso združeni. V začetku tega meseca je zaživela še nacionalna aplikacija za prijave zVEM. Rezultat vseh teh seznamov pa v praksi pomeni, da so številni že dolgo prijavljeni na več seznamih, a na vrsto ne pridejo, drugi pa se prijavijo na enega in so na cepljenje pozvani že naslednji dan. Da seznami niso usklajeni, pričajo tudi zgodbe številnih, ki so bili na cepljenje pozvani še enkrat, potem ko so svoj odmerek že prejeli.

​Nacionalne koordinacije kljub koordinatorju ni

"Za to, da ugotovimo, da je v sistemu množičnega cepljenja kaos, ne potrebujemo raziskave," pravi Andraž Zorko, ki pri družbi Valicon redno raziskuje in spremlja stanje v družbi med epidemijo. "Če ni zaupanja v izvedbo, se krha tudi zaupanje v cepljenje," poudarja. Da je ves čas najbolj šepala komunikacija, je prepričan Velikonja, Aleksander Jus pa na vse skupaj gleda bolj kot na izkušnjo, na katero nismo mogli biti pripravljeni: "Za vse je bila ta situacija nova in se zato sproti učimo. Želeli bi, da bi se bolj prilagajali posameznim cepilnim centrom. Res pa je, da je teoretično nekaj možno, v praksi pa je drugače. Prilagajanje in približevanje praks in teorije bi bilo ključno."

Cepilni centri so se bolj ali manj uspešno znašli, na nacionalni ravni pa je koordinacija umanjkala, je še prepričan Velikonja in tudi Zorko kritično pripomni, da vloga koordinatorja množičnega cepljena, ki jo ima od januarja Jelko Kacin, ni bila vsebinsko udejanjena. "Ne vem, zakaj to funkcijo sploh imamo. Pri cepljenju so nastajale razlike med občinami, beležimo tudi slabo precepljenost določenih rizičnih skupin. To bi moral koordinator na nacionalni ravni urejati. Posameznik v tej funkciji bi moral delovati kot vodja civilne zaščite, ki bi pomagal povsod, kjer imajo težave, dobre prakse pa bi prenesel tudi drugam," meni Zorko.