Po ostrem odzivu Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus), ki nasprotuje sprejetemu dopolnilu Levice v drugi obravnavi pokojninske novele, ki bi pomenilo občutno zvišanje najnižjih pokojnin, je včeraj svoj "ne" dodal še svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Sklep bodo poslali tako poslanskim skupinam kot vladi in Ekonomsko-socialnemu svetu. O noveli bodo poslanci v tretjem branju ponovno glasovali prihodnji teden. Svet Zpiza pa jih poziva, naj se novela spremeni, in sicer tako, da bi določala le dve leti krajše prehodno obdobje za izenačitev odmernega odstotka za moške z odmernim odstotkom za ženske in zvišala najnižje invalidske pokojnine na 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove.
Proti so tudi predstavniki sindikatov - da bi se najnižje pokojnine zvišale z 246 evrov na 442 evrov, kolikor znašajo kratkoročni minimalni življenjski stroški, zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe pa da bi se s 581 evrov zvišala na 613 evrov, kolikor znašajo minimalni življenjski stroški. Generalni direktor zavoda Marijan Papež je že na začetku seje sveta ocenil, da gre za "grob poseg v temeljna načela pokojninskega in invalidskega zavarovanja". Višina pokojnine po njegovih besedah temelji na vplačanih prispevkih in dolžini obdobja, v katerem so bili ti plačevani. Dopolnilo Levice pomeni, da je vseeno, ali je oseba delala 15 let ali 30 let, kolikor mora za 442 evrov zdaj delati moški, medtem ko mora ženska delati 27,5 leta. Finančni učinki dopolnila bi znašali 69 milijonov evrov, je pojasnil.
Z njim se je strinjala predstavnica vlade v svetu Katja Rihar Bajuk. "Gre za mešanje pokojninskega in socialnega sistema," je prepričana. Glede na to, da pokojninski sistem temelji na medgeneracijski pogodbi, bi bilo treba upokojitvene pogoje v primeru rešitev iz dopolnila precej zaostriti, je posvarila.
"Sporočilo Levice je, da se ne splača delati in plačevati prispevkov," je poudaril predstavnik delodajalcev v svetu Igor Antauer. Po njegovem prepričanju dopolnilo pomeni "poskus demontiranja sistema".
Odločen je bil tudi Zdenko Lorber iz vrst sindikatov, ki je nasprotoval rušenju temeljnih načel pokojninskega sistema. Po njegovih besedah se je sicer mogoče pogovarjati o rešitvah, ki jih je predlagala Levica, a ne na področju pokojninskega sistema. Za spoštovanje pokojninskega sistema se je zavzela tudi predstavnica upokojencev Frančiška Ćetković. Poudarila pa je, da ne bi smeli zanemariti vprašanja upokojencev z nizkimi pokojninami. Če bi bilo v socialni politiki vse dobro urejeno, takega dopolnila k predlogu novele po njenem prepričanju ne bi bilo.
Vlada vidi "mešanje pokojninskega in socialnega sistema"
Včeraj se je oglasil tudi dolgoletni in zdaj že upokojeni sindikalist in nekdanji predsednik sveta Zpiza, Milan Utroša, ki je še aktiven v Zdusu. Takole je zapisal na twitterju: "Predsednika ZDUS Sušnika ne skrbi za nizke pokojnine, temveč le premajhne razlike med pokojninami. Zanj ni problem 244 evrov najnižje pokojnine, revne upokojence napotuje po socialnih pomočeh. Vsaj tiho naj bi bil. Definitivno ta trenutek zapuščam ZDUS."
Pričakovati je, da bo vlada v tretjem branju prihodnji teden vložila amandma proti zvišanju najnižjih pokojnin. Če bo ta dobil dovolj glasov, kar je ob neenotnosti Desusovih poslancev verjetno, zvišanja torej ne bo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
