Zoran Mijatović
So nogometaši, ki govorijo predvsem na terenu. Pa tudi tisti, ki so jih bolj polna usta izven igrišč. On je združeval oboje. Med tisto peščico največjih športnih asov sodi, ki jim ni treba pripisati priimka, pa takoj veš, za koga gre. Kot Cristiano, Leo, Kobe, LeBron … ali ne nazadnje Luka. Še z vzdevkom "Bog", ki si ga je s svojo ošabnostjo na humoristični način nadel, ne bi močno zgrešili. Tako vztrajno je skozi kariero v šaljivih izjavah negoval svoj kult nadosebnosti, da so ga navijači sprejeli. Ne z ustaljenim "Goodbye", s transparentom "Godbye", kar v besedni igri pomeni "Bog, adijo" so se navijači Milana v nedeljo poslovili od 41-letnika, ki je prek stadionskega mikrofona sporočil: "Prišel je trenutek, da nogometu rečem ciao." Tokrat je bil trenutek preveč čustven, da bi lahko Zlatan Ibrahimović prodal kako oholo, naduto foro. To je bil večer, ko so tudi bogovi v Milanu točili solze.
Prizanašal ni nikomur
S tresenjem mrež je konec, s stresanjem šal gotovo ne. Vedno si je vzel čas zanje, in če se je le dalo, je koga še namočil v njih. "Arsene Wenger me je pri sedemnajstih povabil na preizkus. Zlatan ne hodi na avdicije," se je ob nekdanjega trenerja Arsenala obregnil, medtem ko je o sebi značilno govoril v tretji osebi. Tudi njegov nekdanji trener pri Barceloni Pep Guardiola je slišal opazko na svoj račun: "Ko kupiš Zlatana, kupiš ferrarija. Vanj natočiš premium gorivo in stisneš na plin po avtocesti. Guardiola je vanj tankal dizel in ga vozil po podeželju. Moral bi kupiti fiata." Na svoj način si je privoščil tudi tekmece ("Kar zna John Carew z žogo, jaz zmorem s pomarančami"), navijače ("Navijači Galaxyja, želeli ste Zlatana, dobili ste Zlatana. Dobrodošli. Zgodba se zame nadaljuje. Vi pa zdaj pojdite nazaj gledat bejzbol"), zaročenko ("Kakšno darilo naj bi ji kupil? Saj je dobila Zlatana!"), v bistvu kar celotno tekmovanje ("Resda ne vem kaj veliko o francoski ligi. A ta zelo dobro ve, kdo sem jaz!") … Ne le pri izjavah, tudi sicer mu pri štosih ne gre očitati izvirnosti. Ob podpisu pogodbe pri LA Galaxy si je v časopisu LA Times zakupil celo stran z oglasom, na katerem pa je sporočil le: "Dragi Los Angeles, ni za kaj." In se spodaj podpisal.
Bebavo bi izpadlo, ali pa sploh ne bi imelo nobenega odmeva, če samovšečnost, hlinjena ali ne, ne bi imela osnove na nogometni zelenici. Kljub 195 cm višine je spretno zabijal po preigravanjih, s škarjicami, s peto, z glavo, od blizu, od daleč … Tako na Euro 2004 kot na Euro 2012 je poskrbel za najlepši gol prvenstva, a ob atrakcijah učinkovitost ni trpela. Na 637 klubskih tekmah za malodane same velikane Malmö, Ajax, Juventus, Inter, Barcelono, Milan, PSG, Manchester United in LA Galaxy je zabil kar 405 golov, pri tem je osvojil dva naslova državnega prvaka na Nizozemskem, tri v Italiji, enega v Španiji, štiri v Franciji. Skupno je prišel do kar 32 lovorik, a nikdar do tiste najpomembnejše v klubskem nogometu, v ligi prvakov.
Iz geta do ... presežnikov
Z 62 goli na 122 tekmah za Švedsko je tudi prvi strelec svoje domovine, v kateri se je leta 1981 rodil imigrantoma iz Balkana, Bošnjaku Šefiku Ibrahimoviću in Hrvatici Jurki Gravić. Ob negovanju korenin in obvladanju srbohrvaškega jezika se je skrbno izogibal provokacijam na račun balkanske vojne, v kateri je izgubil precej sorodnikov. Identificiral se je kot "vršilec dolžnosti katoličana" in Šved, v domačem Malmöju, kjer ima še vedno poletno rezidenco, pa je zavoljo priljubljenosti že dobil svoj kip, spominsko ploščo in igrišče.
Slednje stoji v neugledni četrti Rosengard, kjer je 86 odstotkov prebivalstva tujega porekla, stopnja brezposelnosti in kriminala visoka, povprečna stopnja izobrazbe pa nizka. Prav tam se je tudi začela kariera dečka, ki je v šoli veljal za neznosnega pobalina, prave podpore pa ni imel niti doma: "Tam me nihče ni nikoli vprašal, ali potrebujem pomoč pri domači nalogi, ali mi razložil kaj iz švedske zgodovine. Nič od tega. Pločevinke piva, jugo glasba, prazen hladilnik in balkanska vojna, to je vse, kar me je čakalo doma." Morda tudi od tod maska humorista in neustavljiva volja, ki ga je iz švedskega geta popeljala med … zvezde, kralje, legende, božanstva ali kar je še poimenovanj, ki bi si jih Ibrahimović z navihanim nasmeškom brez oklevanja nadel. V poduk otrokom, da je vse mogoče, če le verjamejo v svoje sanje.
