Uroš Gramc
Pred petimi leti je Celjan na današnjem uvodnem prizorišču sezone že zmagal.
Tri tisoč kilometrov v eno smer in prav toliko v drugo, dva dneva in pol v vsako z avtodomom, toda za Tima Mastnaka in njegovega očeta ter trenerja Roberta se je dolga pot na Švedsko izplačala. Vsega skupaj je bil naš najboljši deskar zadnjih let odsoten kar mesec dni, iz Skandinavije pa se je vrnil zelo zadovoljen z opravljenim v ključnem delu priprav za novo sezono. Prešerne volje se je v ponedeljek odpravil proti Italiji, kjer bo danes ob 13.15 s paralelnim veleslalomom v Carezzi uvodna preizkušnja svetovnega pokala.
Dvaintridesetletni Celjan, ki je v tej disciplini dosegel vse velike uspehe - srebrni kolajni na olimpijskih igrah in na svetovnem prvenstvu, mali kristalni globus ter vse tri zmage v svetovnem pokalu -, je v prejšnji sezoni prvič več iztržil v slalomu, v katerem se je prvič prebil na stopničke. No, zdaj je eden od le četverice naših deskarjev alpskega sloga odločen, da se vrne tja, kjer je že bil, tudi v svoji paradni disciplini. Vse pripravljalno obdobje se mu ni izteklo po željah, toda na koncu je "na računu pozitivno", nam je dejal Tim Mastnak. "Dvakrat sem bil v Švici. V Zermattu je bilo v začetku septembra super, potem pa v Saas Feeju toplo in slabo. Gužva, zanič razmere, kamni v ledu, da nisem mogel voziti novih desk, da si jih ne bi uničil. To je bil moj najslabši trening kamp v zgodovini, na Švedskem pa najboljši," se je zasmejal Štajerec.
Dvaintridesetletni Celjan, ki je v tej disciplini dosegel vse velike uspehe - srebrni kolajni na olimpijskih igrah in na svetovnem prvenstvu, mali kristalni globus ter vse tri zmage v svetovnem pokalu -, je v prejšnji sezoni prvič več iztržil v slalomu, v katerem se je prvič prebil na stopničke. No, zdaj je eden od le četverice naših deskarjev alpskega sloga odločen, da se vrne tja, kjer je že bil, tudi v svoji paradni disciplini. Vse pripravljalno obdobje se mu ni izteklo po željah, toda na koncu je "na računu pozitivno", nam je dejal Tim Mastnak. "Dvakrat sem bil v Švici. V Zermattu je bilo v začetku septembra super, potem pa v Saas Feeju toplo in slabo. Gužva, zanič razmere, kamni v ledu, da nisem mogel voziti novih desk, da si jih ne bi uničil. To je bil moj najslabši trening kamp v zgodovini, na Švedskem pa najboljši," se je zasmejal Štajerec.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
