Navijači o vijolični devetici: Bil je stalnica, konstanta, Tava, ata ...

Da bo Ljudski vrt na kapetanovo slovo poln, je bilo jasno nekaj dni pred tekmo. Bitka za naslov je padla v ozadje. V mislih navijačev je bil on - legenda, Marcos Tavares, ki je domačim navijačem pomahal v slovo. Južna ploščad pred stadionom je bila polna že dobro uro pred tekmo. Zbrani so obujali spomine na Tavaresove igre, gole. Izmenjevale so se anekdote. To se je nadaljevalo na tribunah, v vrstah pred stojnicami s pijačo, tudi na straniščih. "Ata je en sam", "Večna legenda", "Takih ne delajo več" je bilo slišati. O čustvenem večeru, Tavaresovi zapuščini in njegovem slovesu smo se pogovarjali z navijači.

Z nasmeškom v srca navijačev

Blaž Vampl meni, da sta se klub in mesto na kapetanovo slovo odzvala na najboljši možen način: "Dobil je svojo tribuno, njegovo številko devet so upokojili pa še s sinom je zaigral. Marcos Tavares je nedvomno živa legenda z neverjetno nogometno kariero, tudi drugače je neverjetna osebnost. Dosegel je ogromno nogometnih rekordov, s svojim nasmeškom pa se je zasidral v naša srca."

Vampl še pove, da ga navijači ne bodo pozabili. "Tudi on ne bo pozabil nas, sploh pa ne svoje zadnje tekme. Tribune so bile polne, zato je tudi uspela koreografija. Zelo lepo je izgledalo pa še zmagali smo," razlaga navijač. Dodaja, da si Tavares zasluži spomenik na Trgu Leona Štuklja. "Glede spomenika pred stadionom, ki ga mnogi omenjajo, bi rekel, da je za to primernejši Trg Leona Štuklja - mariborska dnevna soba. Tavares si to zasluži," zaključi.

Zasluži si vse, dovolj mu je objem

Mojca Pepelnik, ki ji navijanje za vijoličaste pomeni način življenja, je bila po tekmi polna čustev. "Po tekmi smo nekateri navijači Tavaresa pred stadionom čakali krepko čez polnoč, da ga objamemo in mu še zadnjič na domači tekmi zaploskamo. To veliko pove o tem, kako zelo rad nas ima in kako zelo radi ga imamo mi," čustveno pripoveduje navijačica, ki težko strne, kaj vse je za navijače naredil kapetan. "To, kar je za nas naredil naš kapetan Marcos Tavares, je izjemnega pomena za naš klub, mesto, državo in prepoznavnost vsega naštetega. Težko je strniti misli po tako izjemnem, hvaležnem in čudovitem večeru. Vsa presenečenja so tudi nam navijačem vzbujala izjemna čustva. Veliko je bilo solz, ploskanja in objemanja. Bila sem prepričana, da bo klub izpeljal nekaj izjemnih stvari, saj si je Tavares to zaslužil najbolj na celem svetu. Čeprav, ko ga gledam in tako zelo spoštujem, se sprašujem, kaj vse bi mu še lahko naredili, vrnili, da bi mu pokazali, kako izjemen, plemenit in dober človek je. A po drugi strani vem, da so njemu dovolj pristen objem, čisto srce in ljubezen. Zdaj ima vse, kar potrebuje. Našel se je tu, v našem mestu. In hvala zagotovo ni dovolj, kar lahko damo njemu, ki nas je toliko naučil, ampak mu bomo vse življenje s svojimi dejanji kazali, kaj smo se od njega naučili in bili zaradi njega boljši ljudje. Rada te imam, moj kapetan," je še povedala Mojca Pepelnik.

Gregor Kašman pravi, da je poln stadion dokaz, kako velik pečat je pustil Tavares. "Tekma je obeležila slovo od moje nogometne mladosti. Vsa leta, ko sem hodil na Ljudski vrt, je bil stalnica, konstanta. Tava, ata. Težko verjamem, da bom še kdaj dočakal tako legendo v dresu Maribora," še pove imetnik sezonske vstopnice na vzhodni tribuni.