Športni časnik Ekipa je razglasil najboljše slovenske nogometaše v letu 2024. Najboljši v petih ligah so pričakovani, a nikakor niso bili brez konkurence. Kdo je najbolj zaznamoval leto, v katerem se je Slovenija po skoraj poldrugem desetletju posta znova pojavila na velikem tekmovanju?

Kapetan izboljšal rekord

Prvi med enakimi je najboljši. Jan Oblak je bil skupno osmič in drugič zapored izbran za najboljšega nogometaša leta. Ni šlo povsem gladko, Benjamin Šeško, ki je leta 2022 prekinil njegovo vladavino, je bil blizu, v glasovanju novinarjev, v katerem so ob Ekipinih sodelovali tudi predstavniki drugih slovenskih športnih redakcij, tudi Večerove, je nabral 120 točk, eden najboljših vratarjev na svetu pa 19 več. Na tretje mesto se je uvrstil Jaka Bijol (77 glasov), med petimi nominiranci pa sta bila še Timi Max Elšnik (50) in Adam Gnezda Čerin (44).

Oblak je držal obljubo. Ko se je slovenska reprezentanca v finišu leta 2023 z zmago proti Kazahstanu uvrstila na euro 2024, je med rajanjem z navijači pred Stožicami obljubil, da s soigralci v Nemčijo ne bodo šli le nastopat, ampak bodo tudi kaj naredili. Slovenija je 14-letni post brez velikega tekmovanja prekinila v velikem slogu. Brez poraza se je iz težke skupine z Dansko, Srbijo in Dansko prvič v zgodovini prebila v izločilne boje največjih turnirjev. Brez poveljnika obrambe in vodje s kapetanskim trakom ne bi šlo. Aleksandar Mitrović, Harry Kane … Številni vrhunski napadalci so Oblaka (še enkrat) spoznali kot nepremagljivo oviro. Ja, tudi veliki Cristiano Ronaldo je obstal pred njim. Enajstmetrovka v podaljšku tekme osmine finala je ostala neizkoriščena. Slovenec je ubranil strel! In Portugalca, ki ga nekateri že dojemajo kot najboljšega nogometaša v zgodovini, je spravil v solze.

Po loteriji strelov z enajstih metrov se je slovenska pravljica v Nemčiji sicer končala, a odličen vtis je ostal. Ne le v reprezentanci, tudi v klubu je Oblak skrbel za presežke. Čeprav so se spomladi pojavile govorice, da se Atletico Madrid, ki je nekdanjega člana Olimpije in Benfice v svoje vrste zvabil že leta 2014, po desetletju sodelovanja počasi spogleduje s prihodnostjo brez Slovenca, je obdržal svoj status v ekipi. Tako v ligi prvakov kot v španski la ligi je Oblak tudi v tej sezoni pustil pečat. Leto je zaključil v vrhunski formi, Atletico je z zmago proti Barceloni skočil na vrh španske lige. V ligi prvakov so atleti dva kroga pred koncem skupinskega dela že blizu izločilnih bojev. Leto se je komaj začelo, pa je kandidatura za najboljšega v letu 2025 že oddana.

Lara ostaja na vrhu

Oblak je že zdaj z naskokom največkrat nagrajeni nogometaš v najprestižnejši kategoriji. Z osmimi naslovi je daleč pred vsemi. Več kot enkrat sta bila za najboljša slovenska nogometaša razglašena le njegov predhodnik med vratnicama izbrane vrste Samir Handanović (2009, 2011 in 2012) in Kevin Kampl (2013 in 2014). Se pa z Oblakovimi mejniki že lahko spogleduje Lara Prašnikar. Ekipa je izbor za najboljšo slovensko nogometašico pripravila tretjič in še tretjič je na prvem mestu pristala članica Eintrachta iz Frankfurta.

Njena klubska minutaža je v tej sezoni sicer nekoliko padla, je pa v dresu slovenske reprezentance dokazala, da še ni pozabila, kako se trese mreže. V letu 2024 je v državnem dresu dosegla kar devet golov in bila med najbolj zaslužnimi, da so Slovenke s popolnim izkupičkom (šest zmag na šestih tekmah in gol razlika 26:0) zanesljivo osvojile prvo mesto v svoji skupini kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Preboj na veliki turnir se ji ni izšel, v prvem krogu dodatnih kvalifikacij so bile močnejše Avstrijke, a dekleta z Laro Prašnikar so dokazala, da se lahko kosajo tudi z velikimi. Zdaj že serijski zmagovalki, ki je v izboru nabrala 144 točk, se je najbolj približala Kaja Korošec (99), v izboru so bile še Mateja Zver (84), Kaja Eržen (70) in Ana Milović (53).

Nagrada tudi za Šeška

Benjamin Šeško ni ostal brez nagrade. Drugi v absolutni konkurenci je (pričakovano) postal najboljši v izboru za mladega nogometaša leta. Prvi golgeter članske izbrane vrste je to nagrado pobral že četrtič zapored. Čeprav je na euru ostal brez zadetka – proti Danski in Srbiji sta njegovi bombi končali v vratnici, v osmini finala pa se je njegov solo izlet proti vratarju sklenil po portugalskih željah -, je bil tudi v lanskem letu produktiven. Prejšnjo sezono je v dresu Leipziga v nemški ligi zaključil s 14 goli v nemški bundesligi, v tej je po 15 odigranih tekmah pri šestih. Tudi v ligi prvakov je tresel gole. Napotka reprezentančnega kapetana ni upošteval, že v uvodnem krogu je premagal Oblaka, nato pa dvakrat zadel še proti Juventusu. Nemškim rdečim bikom njegovi goli v ligi prvakov sicer niso pomagali do zmag, je pa Šeško še enkrat dokazal, da sodi med najboljše mlade napadalce na svetu. Kar v reprezentančni bazi v Wuppertalu je pred eurom podpisal novo pogodbo z Leipzigom, si ga pa v svojih vrstah želijo številni velikani. Da je golgeter, ki ima še vedno pravico do nastopa za reprezentanco do 21 let, najboljši med mladimi nogometaši v domovini, ni presenečenje. Šeško je pobral kar 150 glasov. Za trenutno najvrednejšim slovenskim nogometašem – portal Transfermarkt njegovo ceno postavlja na 50 milijonov evrov -, ki je poleti kar v reprezentančni bazi v Wuppertalu, so se zvrstili Marcel Ratnik (119(, Mitja Ilenič (67), Tio Cipot (60) in Luka Topalović (54).

Iz prve lige na euro

Na domačih igriščih je slavil nogometaš, ki je zablestel tudi na precej večjem odru. Žan Karničnik je spomladi Celje odpeljal do naslova državnega prvaka, poleti pa v reprezentančnem dresu navdušil na euru. Če ne prej, se je po tem, ko je na tekmi proti Srbiji poskrbel za enega najlepših golov v zgodovini slovenske izbrane vrste, zazdelo, da je Korošec po avanturi v Ludogorcu pripravljen na novo selitev na tuje, a je ostal v knežjem mestu. In drugič postal nogometaš leta v prvi ligi. S 128 glasovi je za seboj pustil Raula Florucza (110), Matevža Vidovška (95), Josipa Iličića (64) in Aljošo Matka (53).

Tudi v izboru za trenerja leta je bilo vse v znamenju eura. Ni bil brez konkurence, Milenko Ačimović, ki je mlado reprezentanco odpeljal do evropskega prvenstva, nato pa selektorsko službo zamenjal za vlogo direktorja reprezentanc, in Luka Elsner, ki je najprej z Le Havrejem obstal med francosko elito, nato pa poletnem prestopu delo uspešno nadaljeval v Reimsu, sta lani v svoj življenjepis dodala kar nekaj sijajnih poglavij, a nagrado je pobral šef trenerskega štaba članske izbrane vrste. Matjaž Kek je drugič zapored in skupno četrtič postal trener leta.