Španka hrvaških korenin Nadja Manjon Mihalić, nekdanji veliki teniški up, je odkrito spregovorila o svoji življenjski poti in koncu kariere, ki je dolga leta predstavljala središče njenega sveta. V svoji avtobiografski knjigi Los que no llegaron (Tisti, ki niso prišli do vrha) razkriva ozadje profesionalnega športa – vse tisto, česar gledalci ne vidijo, ko ugasnejo reflektorji in se končajo dvoboji.
Tenis je začela igrati pri komaj petih letih z jasno postavljenim ciljem: postati najboljša na svetu. Njeno otroštvo so zaznamovali naporni treningi, odrekanje in popolna predanost športu. Družina je žrtvovala finančno stabilnost in vsakdanje udobje, da bi ji omogočila razvoj kariere. Sčasoma pa se je tenis iz sanj in ljubezni spremenil v pritisk in breme.
"Tenis mi je bil kot partner za vse življenje. Mislila sem, da bova skupaj do konca," je povedala: "A potem so se začela pojavljati vprašanja: kdaj boš nehala, kaj če ti ne uspe?"
Pod težo pričakovanj, dvomov vase in vedno večjih finančnih težav je pri 17 letih sprejela najtežjo odločitev v svojem življenju – zaključila je kariero. Spominja se trenutka, ko je med vožnjo očetu mirno rekla: "Obrni se. Konec je." Prepričana je, da bi brez finančnih omejitev morda vztrajala dlje, a realnost je bila neizprosna.
Po koncu profesionalnega tenisa se je njeno življenje obrnilo v povsem drugo smer. S štipendijo je odšla v Združene države Amerike, kjer je študirala inženirstvo nanostruktur ter uspešno diplomirala. Danes dela kot vodja logistike izdelkov pri ameriški blagovni znamki urbane mode, kar dojema kot velik osebni in poklicni uspeh.
"Vsem, ki niso v top 100, celo v top 50, je težko. Mnogi niti nimajo trenerja, ker si ga ne morejo privoščiti, zato se združujejo. Povsem običajno je s partnerjem ali družino potovati v kombiju in celo živeti v njem. Poznam tudi takšne, ki so spali v slačilnicah kluba, v katerem so trenirali," opisuje.
Čeprav danes ne more več gledati tenisa ali filmov o teniških legendah, verjame, da ji je uspelo na drugačen način. Že zelo mlada je postala samostojna, si ustvarila kariero, finančno neodvisnost in lastno življenje – brez loparja, a z občutkom, da je našla svoj mir.
