Po košarkarski zmagi nad Srbijo: Kot dečki iz iste ulice

Marsikateri organizator ima v teh, dopustniških dneh težave, kako privabiti gledalce na tekmo. A ne tudi košarkarska zveza. Po sponzorju poimenovan spektakel si je res zaslužil to ime. Zabasana severna obvoznica, pomanjkanje parkirnih mest, nabito polne tribune Stožic, za katere je 12.000 gledalcev razgrabilo vstopnice v rekordne času, dragoceno pivo za pet evrov ... Hja, kuj železo, dokler je vroče.

In v sredo se je trlo toliko zvezd, da se je kar iskrilo. Na parketu sta se Slovenija in Srbija tolkli, kot da gre res za reprizo finala Eurobasketa 2017, ob strani pa je s prve vrste dogajanje spremljal eden od najboljših, če ne kar najboljši teniški igralec vseh časov Novak Djoković. A tudi v košarkarskih vrstah se je trlo - najboljših. Če si MVP lige NBA kot Nikola Jokić, si neuradno najboljši košarkar na svetu. Za Neslovcence. Ker mi imamo Luko Dončića. A Srbi še enega MVP-ja, evroligaškega, Vasilija Micića. A mi Gorana Dragića. A Srbi tudi MVP-ja lige ABA Nikolo Kalinića ... A mi - mah, ekipo, ki diha v slogu "vsi za enega, eden za vse."

In ker ekipe zmagujejo - je slavila tudi Slovenija. Spet po podaljšku kot proti Turčiji. In malodane brez Gorana Dragića, ki je po petih minutah in pol igre prejel udarec v že načeto koleno ter preventivno zaključil z dvobojem. "Goran Dragić je igral toliko, kot smo se dogovorili pred tekmo. Ne želimo si kakšnih poškodb, njega rabimo v top formi na evropskem prvenstvu in tako moramo tempirati njegovo pripravljenost," je po koncu komentiral selektor Aleksander Sekulić stanje košarkarja, ki si je drugi polčas ogledal v 'civilni' opravi.

In imel je kaj videti - Luko Dončića, ki je povsem prevzel njegove vodstvene sposobnosti in blestel s 34 točkami, ter soigralce, ki so mu sledili. Resda je imel Mike Tobey zaradi premočnega Jokića težave z osebnimi napakami, enako velja tudi za Žigo Dimca, ki si jih je nabiral po neumnostih, v napadu, tako da je moral klubskega soigralca iz Denverja v podaljšku pokrivati veliko bolj "drobni", če se to za 205 cm visokega košarkarja lahko sploh reče, Vlatko Čančar. A prav njegova trojka 50 sekund pred koncem podaljška je odločila zmagovalca. Prepeličev met v zadnjih sekundah - enako je zadel ob koncu polčasa - je bil le zadnji žebelj v krsto gostov. 97:92.

"Slovenski košarkarji igrajo, kot da bi vsi bili iz iste ulice. Skupaj pridejo na kosilo, trening, tekmo," je moštvenih duh pri nasprotnikih hvalil srbski selektor Svetislav Pešić. A Sekulić kljub velikemu skalpu še ni bil zadovoljen: "Še vedno smo naredili veliko napak. Moramo biti samokritični in to popraviti. Dončić, Dragić in Tobey so se nam pridružili malo kasneje, zato smo še v zaostanku." Priložnost, da vidimo še boljšo Slovenijo, če se to sploh da, bo že na naslednji pripravljalni tekmi v soboto ob 20.15 v Celju proti Hrvaški.