(POGOVOR) Gorazd Pogorelčnik: "Želimo si, da Peter ostane v skokih. Slovenskih skokih!"

Zoran Mijatović Zoran Mijatović
25.03.2024 06:00

Z vodjo panoge smučarski skoki pri Smučarski zvezi Slovenije o slabšem začetku sezone in perfektnem koncu, slovesu Petra Prevca, Niki Prevc, konkurenčnosti z velikimi nacijami in trenerskih rošadah.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Gorazd Pogorelčnik ugotavlja, da je po naznanitvi športnega pokoja Petru Prevcu padlo breme z ramen.
Gorazd Pogorelčnik ugotavlja, da je po naznanitvi športnega pokoja Petru Prevcu padlo breme z ramen.
Sašo Bizjak

Ne le ob slovesu Petra Prevca, "že ob oceni sezone mi gredo vse dlake pokonci",  je ponosen vodja panoge smučarski skoki pri Smučarski zvezi Slovenije Gorazd Pogorelčnik"Vseh pet A-reprezentantov je doseglo zmago v svetovnem pokalu. Sezona je bila torej res perfektna. Ne glede na to, da smo dolgo čakali na prve stopničke (deset tekem oziroma do 1. januarja in zmage Anžeta Laniška, op. a.), smo tudi v prvem delu sezone vedeli, da so dva, trije sposobni na vsaki tekmi skočiti v najboljšo deseterico. In ko skačejo v najboljšo deseterico, prej ali slej pridejo tudi stopničke. Je pa bilo treba biti v tistem obdobju, predvsem decembru, malo potrpežljiv, ne pritiskati, ostajati na realnih tleh in verjeti, da smo poleti nalogo dobro opravili."

Nekoliko počasnejši preboj Slovenije na vrh gre pripisati tudi obširni spremembi pravil pri opremi. Ni šlo za velike spremembe, a milimeter tu in milimeter tam ... pa se občutki pri skakalcih povsem spremenijo. "Morda so bile nekatere nacije v začetku nekoliko bolj prilagojene na ta pravila. Mi smo imeli predvsem v pripravljalnem delu sezone, maja in junija, kar nekaj težav pri prilagajanju. Tudi v začetku jeseni, ko smo - ker smo šli postopoma - dokončno spremenili vso opremo, so se težave nadaljevale. Nemci so bili takrat v veliki prednosti. Prvič, zaradi načina skakanja, in drugič, ker so oni sami pripravili ta pravila, ki smo jih na Mednarodni smučarski zvezi FIS takrat, žal, potrdili," se spominja Pogorelčnik, a dodaja, da Slovenija pri opremi nič več ne zaostaja za največjimi nacijami: "Morda smo v zaostanku le po finančni plati. Tukaj se ne moremo primerjati. V slovenskih smučarskih skokih delamo s srcem in dušo ter skušamo na ta način nadomestiti finančni manko v primerjavi z velikimi nacijami​. Kar pa se tiče opreme, nismo v zaostanku, imamo pa to srečo, da imamo Petra Slatnarja. On nam pri teh stvareh, pa le ne pri smučeh in okovju, ampak tudi pri čevljih, zelo veliko pomaga, tako da smo na tem področju konkurenčni. Odkar imamo svojo šivalnico dresov, pa je tudi ta zadeva na precej višjem nivoju. Prej smo bili odvisni od drugih, zdaj pa lahko drese in vso ostalo opremo individualno prilagajamo na tehniko skokov, kakršno imajo naši tekmovalci in tekmovalke."

Sašo Bizjak

Dekleta na letalnico 2028?

Ne le v moški konkurenci, Slovenija je bila v pokalu narodov druga tudi v ženskih skokih, kjer je Nika Prevc osvojila še veliki kristalni globus. "Vedeli smo, da je Nika lahko zelo močna, da bo tako hitro prišla do globusa, pa zagotovo ne. Tudi 3. januarja, ko je prevzela rumeno majico v Beljaku, si nismo mislili, da jo bo zadržala vse do konca. A pokazala je svojo moč, svoje kvalitete, svojo mentalno pripravljenost in mirnost. Vse to nosi še iz domačega okolja. A ne le Nika Prevc, tudi Nika Križnar je pokazala nekaj dobrih skokov, nekaj dobrih nastopov in stopničk. Enako velja za Emo Klinec, predvsem na večjih skakalnicah. Vidi se, da je njena tehnika bolj prilagojena za uspeh na večjih objektih. Predvsem pa me veseli, da imamo tudi v ozadju nekaj močnih deklet, kar smo potrdili na domačem mladinskem svetovnem prvenstvu z medaljami in na mladinskih olimpijskih igrah, kjer smo krojili vrh," Pogorelčnik tudi v prihodnost zre z optimizmom. 

V Planici se je denimo kanadski skakalec Mackenzie Boyd-Clowes obregnil ob to, da so dekleta za konec nastopila na srednji in ne na veliki skakalnici, kaj šele letalnici. "Če bi bil jaz odgovoren, finale sezone nikdar ne bi bil na 95-metrski skakalnici," je dejal. In Pogorelčnik je razbil tudi mit o tem, ali je bila prav to želja Prevčeve: "Ne, Nika ni imela nobene želje. Je pa bilo organizacijsko lažje speljati tekmo na mali skakalnici. Ob tem pa smo tudi vedeli, da če bi se to zgodilo, da bi se na zadnji tekmi odločalo o malem globusu, je za nas bolje, da se to zgodi na manjši skakalnici." Snežna podlaga sicer tudi na njej ni bila idealna, namesto beline smo gledali rjave odtenke doskočišča, a Pogorelčnik zagovarja odločitev o zaključku v Planici: "Kot stroka smo bili absolutno za to, da se tudi ženski svetovni pokal zaključi v Sloveniji. To je osnova, da bi morda v prihodnjih letih, ko bi FIS spustila dekleta na letalnico, tu imeli skupni zaključek tako fantov kot deklet. Želel bi si, da bi se to zgodilo najkasneje s svetovnim prvenstvom v poletih 2028."

Več višine, več padcev

Temu v prid pa ne gre dejstvo, da smo v minulih dneh videli kar precej padcev tudi v moški konkurenci. Na tleh sta se znašla denimo tudi Anže Lanišek in Timi Zajc. "V teh pomladnih temperaturah letalnica ne more biti optimalno pripravljena, to je dejstvo. Še bolj pomembno pa je - ko smo prej že govorili o novi opremi -, da so dresi zdaj manj aerodinamični, parabola leta je nekoliko višja in vpadni kot pri pristanku je bistveno višji. Fantje torej pristajajo z več višine in to je tudi razlog za več padcev," razloži vodja stroke.

Kljub temu pa padci niso pokvarili splošnega vzdušja v Planici in slovesa Petra Prevca, ki je z zmago le še dodal piko na i: "Kot zanimivost; avstrijski kontrolor opreme mi je priznal, da je mogoče prvič vesel avstrijskega poraza. To vse pove o veličini vseh teh tekmovalcev znotraj svetovnega pokala in o veličini Petra Prevca kot športnika." Tudi Pogorelčniku se ne zdi golo naključje, da je začel Peter Prevc v svetovni vrh skakati šele po javni naznanitvi o koncu kariere: "Očitno mu je padlo breme z ramen. To je gotovo eden od razlogov, da je Peter tako napredoval. Smučarski skoki so šport, kjer ima veliko vlogo sproščenost. Peter se je takrat sprostil in rezultati so postali boljši. V smučarskih skokih nič ne gre na silo. Saj smo vsi vedeli, da Peter z vso svojo 15-letno kilometrino zna skakati, vsi so verjeli v njega, morda mu je le manjkal kanček sproščenosti, ki jo je potem tudi dobil." 

Ali bo Peter tudi v prihodnje na kak način del slovenskih smučarskih skokov, je za zdaj prezgodnje vprašanje tudi za šefa te panoge: "V vsakem primeru si želimo, da človek s takšnimi izkušnjami, rezultati in vrednostnim sistemom, kakršnega ima, ostane vpet v skoke. V slovenske smučarske skoke, jasno!" 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta