(POGOVOR) Špela Kolbl: Nogometna prvakinja, ki ne more počivati

Borut Planinšič ml.
06.05.2024 05:30
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Špelo Kolbl je na slovenskih prvoligaških igriščih težko ujeti.
Boštjan Rous

Ne le Celjani, tudi dekleta iz Mure se na zadnje tekme nogometnega državnega prvenstva vozijo z že osvojenim naslovom. Pred njimi pa je še izziv več: pokalni finale, dvojna krona. Kako totalen prekmurski praznik bi to lahko bil 24. maja v Ljubljani, najprej ženski finale z Muro, nato še moški, ja, z Muro. Punce so svoj del posla opravile in se prebile do Stožic. Fantom je spodletelo proti Rogaški. "Škoda zanje, smo držale pesti, da bi bilo celo Prekmurje tam," se nasmehne kapetanka ŽNK Mura Nona Špela Kolbl. "Zdaj gremo pač same še po pokal. Pred sezono smo si v klubu za cilj zastavili dvojno krono in z mislimi smo počasi že tam," doda strašna napadalka, serijska prvakinja.

Atletika in vsakič tekma Mure

ŽNK Pomurje je našemu ženskemu nogometu vladal z devetimi naslovi državnih prvakinj. Pod okriljem ŽNK Mura v Prekmurju nadaljujejo s še dvema. In Špela Kolbl, ki je vso kariero prebila pri Pomurju in Muri, je, odkar je leta 2014 dobila priložnost med članicami, šampionka Slovenije že sedmič. Iz igralke, tako talentirane, da je že v prvem stiku s članskim nogometom dobila tudi reprezentančni poziv, čeprav ji je bilo takrat komaj 16 let, se je razvila v strah in trepet tekmic. Kar povprašajte domačo stroko in prekmurske navijače: ni je hitrejše in bolje telesno pripravljene nogometašinje v naši ligi. Kolblova je mašina, ki je namlela že 279 golov na 215 tekmah prve lige, prištejte jih še 20 na 30 pokalnih tekmah, šest na 64 reprezentančnih, krepko čez sto še iz časa mlajših selekcij.

"Z brzino je takole ... nekoč sem trenirala atletiko," reče dekle iz Murske Sobote. Aha, vse jasno, zgodba o najhitrejši igralki hitro postane logična. "Nogomet pa sem že v osnovni šoli igrala s fanti med odmori. Doma še z očetom in z bratrancem. In na vsako tekmo Mure smo šli v Fazanerijo. Očitno zame ni bilo druge izbire, kot da končam v nogometu," iskrivo razloži, kaj jo je zvleklo v šport, ki ji je postal poklic. Če se že za nekaj odločiš, greš v to na polno. Popolno. Takšna je očitno njena filozofija. Kajti kar je bil sprva "hec", kot pravi, je postala sila resna zadeva. Ob skupnih treningih pri Muri Kolblova gara še posebej: fitnes, tek, nič čudnega za športnico, ki ji je bil vedno všeč slog igre nogometaša-atleta Cristiana Ronalda. "Sem pač take sorte, da ne morem počivati," se namuzne.

Odločna kapetanka Mure je serijska prvakinja.
Boštjan Rous

Za varnost v življenju poskrbljeno

K popolni pripravi sodi tudi poseben režim prehranjevanja: "Četrto leto sem veganka. Sem si rekla, da bom poskusila. Okej, najprej mi je energija malo padla. Potem pa se privadiš. In mi zdaj čisto nič ne manjka." Ob vsem tem je bil čas še za študij. Končuje magisterij na fakulteti za varnostne vede. V varstvoslovje, v kriminalistiko jo je potegnilo: "Človek v življenju vedno potrebuje plan B. Nikoli ne veš, kako bo z nogometom, s poškodbami. Pa mama je zelo pritiskala s tem študijem, je treba priznati."

Medtem pa tudi ženski nogomet po svetu postaja velik biznis. Nacionalni klubski derbiji in tekme lige prvakinj z Barcelono, Lyonom, PSG-jem, Chelseajem ... so spektakli polnih stadionov. "In na svetovnih in evropskih prvenstvih je bilo po 70 tisoč in več navijačev na tribunah," pristavi Špela. Pa pri nas? Kje je nogomet po dolgih letih, saj imamo vendar že od sezone 1992/93 tudi žensko prvenstvo? Rezultati kažejo ogromno kakovostno razliko. Mura kljubuje kluboma z one strani Trojan, Olimpiji in Ljubljani, po 19 krogih lige devetih klubov je bila že nedosegljiva na vrhu z 18 zmagami, remijem na gostovanju pri Olimpiji in z razliko v zadetkih +127.

Več denarja in močnih tekem

Kdo bi prehojeno pot naše ženske lige ocenil bolje od dekleta, ki domače mreže trese že celo desetletje: "Napredek je tudi pri nas v Sloveniji ogromen. V pristopu k tekmam, načinu vadbe, v marsičem ... Ampak premalo je klubov. In premalo se vlaga v ženski nogomet, to je očitno. Dva, trije klubi so dobri, kar pomeni, da nam manjka močnih tekem. To se pozna, ko je treba stopničko naprej v Evropi, v kvalifikacijah za ligo prvakinj. Da sta v vsakem krogu dve tekmi na televiziji, je super za prepoznavnost. Predvsem denar pa je še vedno problem ženskega nogometa."

Tudi z naše scene pa se - predvsem prek dodatne, reprezentančne stopničke - da prodreti v tujino. In Slovenke to počnejo že kar masovno. Veteranka in nekakšna pionirka prepoznavnosti ženskega nogometa pri nas Mateja Zver je pri 36 letih v Avstriji, 31-letna Dominika Čonč v Španiji, kjer igra tudi 22-letna prva vratarka Slovenije Zala Meršnik. Dekleta, kot so Kaja Eržen, Lara Prašnikar, Sara Agrež, Kaja Korošec in šele 20-letna Sara Gradišek, so v ligah od Italije in Francije do Nemčije. Pa Kolblova? Se ji prava priložnost za tujino ni ponudila? Se ji še bo, ko pa pri 26 letih menda živi najboljše nogometne čase? "Saj sem bila na preizkušnjah na Škotskem, v Nemčiji. Vmes pa je Mura dosegla nivo, ki je že primerljiv s tujino. Klub je resno organiziran in tu imamo profesionalne pogodbe, edine v Sloveniji, mislim. Upam, da ta višji nivo letos pokažejo tudi kvalifikacije za ligo prvakinj."

Rivalstvo z Olimpijo se je znova končalo po prekmurskih željah.
Boštjan Rous

V slabem se nekaj dobrega najde

Lani so murašinje doma v Fazaneriji izgubile po penalih z Gruzijkami, za slabo uteho so na tekmi za tretje mesto s 7:1 in s hat-trickom Kolblove raztreščile Makedonke. Ko so pred enim tednom z 1:0, prav z golom Špele Kolbl, zmagale na gostovanju pri ŽNK Ljubljana in tri kroge pred koncem državnega prvenstva postale prvakinje, se je pojavil nov izziv. Slovenski klubski prodor v Evropi, potem ko je reprezentanca že dosegla nekaj odmevnih rezultatov. A v državni ekipi je bilo lani kar burno s protestom igralk proti odnosu strokovnega vodstva. "Zdaj so stvari poštimane, gremo naprej z novim selektorjem Sašo Kolmanom, vzdušje je dobro," pravi Špela.

Ampak počasi, najprej je tu finiš prvenstva, v katerem velja Olimpiji, Ljubljani in Radomljam dokazati, da so vladarke našega nogometa na vzhodu doma. Nato finale pokala z ŽNK Ljubljana sredi Ljubljane. Po deveto pokalno trofejo gredo Prekmurke z Vladimirjem Kokolom, njihovim trenerjem od začetka leta. Nekdanji reprezentant je v slovenski ligi dal skozi vse, od mariborskega Železničarja in Maribora do velenjskega Rudarja in Olimpije, najbolj pa se je ustalil prav pri Muri. "Njegove izkušnje nam pridejo zelo prav. Lahko rečem, da trenutno igramo naš najboljši nogomet." Navijači to prepoznajo. Če kje, je lepo biti nogometašinja v Prekmurju. "Zdaj, ko je končnica prvenstva, se kar nabere gledalcev. In ko greš po ulici, te prepoznajo in pozdravijo. Se mi zdi, da ker fantom iz Mure ni šlo najbolje, so navijači začeli še malo bolj spremljati nas. V vsakem slabem se nekaj dobrega najde," se nasmehne Špela Kolbl.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta