Pravšnje slovo nogometnega kralja: Peleja pokopali v grobnici z razgledom na stadion Santosa

Borut Planinšič Borut Planinšič
03.01.2023 20:30
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Nepregledna množica je v Santosu še zadnjič pozdravila največjega nogometaša v zgodovini.
EPA

Pravšnje je bilo današnje slovo kralja. Nogometnega kralja. Od središčnega kroga nogometnega igrišča v Santosu, ki je danes del širšega predmestja Sao Paula, brazilskega megapolisa z več kot 20 milijoni prebivalcev, so krsto s Pelejem popeljali skozi njegovo mesto. Pot k zadnjemu počitku se je začela pri klubu, za katerega je Edson Arantes do Nascimento, ki se ga je oprijel vzdevek Pele, pri 15 letih podpisal svojo prvo poklicno pogodbo. In na prvi tekmi za Santos dal štiri gole lokalnemu rivalu in velikanu Corinthiansu. Začela se je kariera, ki je Peleja povzdignila v največjega nogometaša v zgodovini.

Na stadionu, ki ga je Pele po 18 letih pri Santosu leta 1975 zamenjal le še za dve sezoni igranja za klub New York Cosmos, na brazilskem svetem "placu", kjer nogomet igrajo že 106 let, so zrasli še mnogi asi. Neymar, denimo, ki je na nedavnem svetovnem prvenstvu v Katarju izenačil Pelejev rekord, 77 golov za Brazilijo. A vendarle nihče ni dosegel Črnega bisera, edinega nogometaša, ki je bil svetovni prvak trikrat. V letih 1958, 1962 in 1970.

Pogrebni sprevod se je ustavil pred hišo Pelejeve stoletne matere, ki mu je v revščini značilne brazilske delavske družine ime dala po ameriškem izumitelju Thomasu Edisonu. A sta mati in oče naposled vrgla ven tisti Edisonov "i". Kralj je danes popoldne po našem času legel k zadnjemu počitku na pokopališču ekumenske spominske nekropole v Santosu, ki je z 32 nivoji zapisano v Guinnessovi knjigi rekordov kot najvišje pokopališče na svetu. Pogreb je bil v ožjem družinskem krogu. Spremljevalne ceremonije z visokimi gosti in navijači s celega sveta pa so ga naredile za več kot državniškega. Vojaška policija zvezne države Sao Paulo je pripravila poseben načrt varovanja, imenovan Operacija kralja Peleja, da bi zagotovila javni red in mir.

Že pred pogrebom, ko so se navijači na stadionu Santosa smeli 24 ur v gosjem redu poslavljati od nogometne legende, je predsednik Mednarodne nogometne zveze Gianni Infantino razglasil, da bo Fifa vse države sveta, torej vseh 211 članic svetovne nogometne družine, pozvala, da en svoj stadion poimenujejo po Peleju. Zaletav poziv, najbrž rezultat emocij, ki je že naletel na številne kritike. Pretirano malikovanje še nikoli ni prineslo nič dobrega, ne v športu ne drugod.

Pele, ki je minuli četrtek umrl star 82 let, je bil več kot le nogometni ambasador. V obdobju 1995-1998 tudi brazilski minister za šport. Je športno božanstvo svojega časa. Dokaz, kako se je iz revne četrti mogoče povzpeti v najbrž prvega zares globalnega zvezdnika. A kot je po njegovi smrti za Večer dejal Branko Oblak, ki je 18. julija 1971 na sloviti Maracani v Riu proti Peleju igral na njegovi zadnji tekmi za Brazilijo (Jugoslavija je na začudenje sveta pred skoraj 150 tisoč navijači z goloma Dragana Džajića in Jurice Jerkovića remizirala z 2:2, za Brazilijo pa sta zadela Rivellino in Gerson) in dobil Pelejev dres, slovito desetko: "Vsak je največji v svojem času. Pele je odigral največ lepih tekem. Ko se na to naveže ves uspeh, ki ga je dosegel, je jasno ... odšel je velikan." In tako naj ostane.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta