Uroš Gramc
Tri promocijske hiše (Dejan Zavec Boxing, Ciuha Boxing in Pučko Boxing) so združile moči in v ptujski športni dvorani Campus v soboto pripravile Večer boksa, ki je bil vstopna točka v profesionalni svet za večino udeležencev. V ringu je bilo po pet slovenskih in srbskih borcev, v vseh parih so bili boljši gostitelji. In to prepričljivo, noben dvoboj ni trajal vse štiri runde. Na veselje največjega števila gledalcev, zbralo se jih je 400, je z najbolj spektakularnim nokavtom Ptujčan Denis Volgemut uspaval Đorđa Puškića.
"Malo sem bil nervozen kljub publiki, domači dvorani, vseeno je bila to moja šele prva borba na tem nivoju. Ampak ob vstopu v ring nič več," je povedal 20-letnik. V drugi rundi je v dveh potezah matiral Srba. "Levi direkt na telo, desni kroše v glavo." Preprosta kombinacija, ampak učinkovita. Pred tem je imel Volgemut 15 borb v amaterski, olimpijski konkurenci, ki se ji ni odrekel, a je osredotočen na novo pot. "Tam si bom še nabiral izkušnje, sanje pa se mi uresničujejo v profesionalizmu. Komaj sem čakal na te trenutke. Počasi bi rad šel proti vrhu in nekoč posegal po visokih mestih."
"Vsi smo nekoč sanjali o profesionalnem boksu, a je bil rezerviran le za najboljše. Zdaj bi radi to nekomu omogočili v Sloveniji, ker imamo priložnost. Baza je, zanimanje tudi, ne nazadnje je Dejan Zavec kot edini individualni športnik napolnil Stožice. Toda on je moral v tujino, doma ni bilo profesionalne zveze, delegatov, sodnikov. Mi smo najbrž edina država v Evropi, ki v treh desetletjih ni zbrala skupaj več kot deset profesionalcev. Samo na Hrvaškem jih je registriranih 150," je dejal eden od prirediteljev in prvi mož celjskega kluba Intercom Sašo Pučko. V ringu je imel ob Volgemutu Arberja Elshanija (premagal je Krsta Zuvića) in Kevina Dornika (Miladin Kolarski). Zmagi sta vknjižila še Ljubljančan Alen Šišić (Miloš Protić) in Mariborčan Edin Sejdinović (Ilija Milić), ki je edini že imel profesionalne izkušnje. Ob dveh porazih je dosegel tretjo zmago.
"Zbrali smo ekipo, ki bi morala prosperirati. Borce bomo še pridruževali. Navsezadnje je Aljaž Venko imel v soboto deseto profesionalno borbo v Manchestru (izgubil je proti Britancu Aaronu Bownu, op. p.), Andrej Baković jih ima skoraj petnajst, tu je tudi Ema Kozin. Radi bi organizirali več prireditev in po različnih slovenskih krajih," je dejal Pučko. In kakšna je razlika v primerjavi z olimpijskim boksom, ki ga negujejo v slovenskih klubih, v ligi, na državnem prvenstvu? "To sta dva različna športa, kot futsal in nogomet. V profesionalizmu si lahko popoln boksarski začetnik, so pa izkušnje iz amaterske kategorije dobrodošle. Vsak začne z ničle pri mestu 2000 na svetovni lestvici. Drugačni so način boksanja, rokavice, povoji, manj je prostora za obrambo, več nokavtov. Leto dni v olimpijskem boksu jih nisem videl toliko kot v soboto in bili so spektakularni," pravi Pučko.
Bistvena razlika je v pristopu. "V profesionalizmu je vsa pozornost na posamezniku, v ring stopi ob glasbi, ima izdelano podobo, to je šov, ki ga ljudje veliko boljše sprejemajo." Še bolj pa profesionalizem vleče zaradi zaslužkov. Če je dvorana polna, in Campus je bil, je za vse boljše in lažje. "Ni vse odvisno le od kvalitete boksarjev, ampak tudi od njihove zanimivosti. Organizatorji smo jim podelili določeno število vstopnic, s čimer so si lahko povečali nagrado. Imeli so svoje sponzorje, ljudi, ki jih podpirajo. Tako je v profesionalnem boksu. Sebe daš na trg. Na tak način bi lahko živeli od športa v Sloveniji. Naša želja je, da z borbo zaslužijo za povprečno slovensko plačo. Konec koncev si to zaslužijo. Že amater je v telovadnici tri ure dnevno, profesionalci od pet do osem," je povedal Sašo Pučko.
