Šport je deležen dobrega in slabega

Ste v te dneh z reprezentanco? Kakšno je stanje tam? Nino Kouter je denimo moral zapustiti zbor zaradi okužbe v vrstah Mure.

"V slovenski nogometni reprezentanci sva dva zdravnika in si to vlogo deliva, ker sem tudi strokovni direktor UKC Maribor, v tem trenutku nimam možnosti, da bi bil z reprezentanco. Kot ostali mora tudi reprezentanca slediti navodilom epidemiološke stroke v Sloveniji, ob tem pa še navodilom evropske nogometne zveze, Uefe. Ta ima glede tekmovanj, ki potekajo pod njenim okriljem, jasna navodila. Testiranja vseh igralcev in članov strokovnega štaba in vseh, ki sodelujejo z reprezentanco, je potrebno že ob začetku priprav. Ta se ne morejo začeti brez opravljenih negativnih testov, testiranja pa se ponavljajo na tri dni. S tem na minimum zmanjšamo možnost, da bi bil kdo, tudi če bi bil potencialno okužen, infektiven. Hkrati pa je treba upoštevati epidemiološka navodila v državi. Če so ta strožja, je treba to upoštevati. Če je kdo pozitiven ali izključen, preostali športniki pa so negativni in testirani na tri dni, ti niso izločeni."

Rešitev športnih tekmovanj je torej v tem, da športnike testirajo na tri dni?

"Gre za mehurček, kot je bil denimo na dirki po Franciji ali v ligi NBA. Ustvari se mehurček, s testiranji pa zagotoviš, da ne prihaja do nevarnosti za celotno ekipo. Nekateri tekmovalci v Evropi so recimo v svojem klubu že pozitivni, govorim za zadnje tri mesece, v teh primerih je situacija takšna, da dodatna testiranja za te igralce niso potrebna. Ko športnik preboli virus, ko je testno dokazano, da je negativen, potem testiranje ni potrebno. Imunski sistem jim zagotavlja vsaj tri mesece varnosti pred ponovno okužbo."

V Sloveniji torej ne bi imeli težav z izvedbo tekmovanj, če bi zveze ali klubi zagotovili testiranja, če bi ustvarili mehurček?

"Seveda, a to je povezano z ogromno organizacijo in posledičnimi stroški. Testi stanejo od 93 do 150 evrov. Če morate testirati 24 igralcev in vse ostale člane ekipe na tri dni, je strošek ogromen. To je glavni razlog, da se to ne naredi. Ob tem pa je pomembno tudi zagotavljanje mehurčka. V reprezentanci je to relativno enostavno, športniki so v enem hotelu, v tem času ne gredo v domače okolje, ne družijo se in ne zapuščajo hotela. Klubi pa tega nimajo organiziranega, igralci stanujejo doma, tam prihajajo v stik s svojci in oni se lahko gibajo drugje. V NK Maribor so navodila igralcem zelo jasna, tudi njihovim svojcem, s katerimi živijo v istem gospodinjstvu, je priporočeno, da se vedejo maksimalno previdno in upoštevajo navodila, so v manjših družbah, uporabljajo maske in razkužila. Če se zgodi okužba, sta ogrožena igralec in posledično cel klub."

Razen preventive torej klubi v prvi slovenski nogometni ligi ne morejo narediti nič. Tako je tudi v drugih športnih ligah.

"Točno tako. Lahko bi ravnali po vzoru lige NBA, a to ne bi pomenilo le stroška testiranj, ampak tudi dodaten strošek namestitve igralcev, izolacije, bivanja s svojci v hotelih in podobno. Bojim se, da v slovenskem športu to enostavno ni mogoče."

V nekaterih športih, denimo v rokometu, uvajajo hitre teste.

"V UKC Maribor bomo hitre teste začeli uporabljati prav te dni. Mora pa se vedeti, da gre za hitre antigenske teste, ki niso povsem zanesljivi, imajo določene pomanjkljivosti oziroma omejitve pri diagnostični napovedni vrednosti. Te teste je treba uporabljati s previdnostjo. Treba jih testirati, ker gre za prehodno obdobje, da bomo imeli povratne informacije o zanesljivosti in učinkovitosti. Šele nato bomo lahko rekli, ali je to v redu ali ni. Zagotovo pa si tega želimo. Če bi hitri testi obstajali in bi delovali, bi nam to bistveno olajšalo tudi izvedbo športnih tekmovanj."

Ob pojavu okužb v športnih kolektivih se te, to vidimo iz primerov v tujini, hitro in množično razširijo, saj je telesnih stikov v športih veliko. Pojavljajo se pomisleki, da bi bilo treba za nekaj časa znova prekiniti profesionalni šport, čeprav bi bilo to zanj pogubno, in ga nadaljevati, ko se epidemiološka slika stabilizira oziroma izboljša. Z odpovedjo nekaterih tekem ali dvobojev se namreč ruši celoten sistem, to pa povzroča dodatno zmedo, saj stvari niso jasno dorečene.

"Bolj kot vprašanje za zdravnika je to vprašanje za organizatorje tekmovanj. Zagotovo se postavljajo številna vprašanja. Kot je recimo vprašanje, po kolikšnem času je športnik ali ekipa po izolaciji spet sposobna tekmovati. Kakšna je takrat pripravljenost in v kolikšni meri ogrožajo druge in tako naprej. Ampak šport je del javnega življenja in s tem je deležen tako pozitivnih kot negativnih stvari. Ne moremo ene dejavnosti popolnoma prekiniti, druge pa nadaljevati. Mislim, da se bo treba obnašati glede na epidemiološko situacijo. Če se bo ta bistveno poslabševala, bodo zagotovo ogrožena tudi športna tekmovanja, do takrat pa je moje osebno mnenje, naj potekajo. Če je to mogoče in če tako ocenijo tisti, ki jih organizirajo."

NK Bravo je še pred odločbo o karanteni poslal v samoizolacijo celotno svoje moštvo. Je to vzoren primer, kako naj ravnajo klubi?

"Ob sumu na okužbo ali okužbe je treba upoštevati navodila epidemiologov. Če bomo ravnali vsak po svoje, tudi z dobrimi nameni in logiko, ne bomo daleč prišli, ker bo nastala zmeda. Moje priporočilo je, da striktno upoštevamo navodila epidemiologov. Tudi če v nogometnem moštvu trener da navodila, potem pa vsak igralec glede na svoj premislek ravna po svoje, ekipa ne bo imela rezultata. Enako je v družbenem življenju. Vsi, tudi športniki, moramo upoštevati avtoriteto na določenem področju. V tem primeru je to epidemiološka stroka, ki ravna po smernicah, ki so zadnja dognanja znanosti na tem področju."