Mariborčanom je nekdanja gostilna znana predvsem po tem, da naj bi bil tam med svojim nekajmesečnim bivanjem v našem mestu igral karte in biljard človek, ki je kasneje "izumil dvajseto stoletje", pri nas pa najbrž doživel svoje dno, veliki Nikola Tesla. Dokler ga ni vrla mestna oblast iz mesta izgnala.
"Da je Narodna gostilna pri Vlahoviču, kjer so zlasti dobro postreženi abonenti, ena najsolidneiših in najcenejših 'tabern', je v Mariboru splošno znano. Zato se ni prav nič čuditi, če je doznal za to tudi nadobudni mladenič Mirko, ki včasih sicer kaj dela, še raje pa se bavi s praktično brezposelnostjo," so o tej gostilni zapisali v Mariborskem večerniku Jutra 15. septembra 1927.
Iznajdljivi Mirko se je tako odločil, da se tudi on abonira na jedačo in pijačo pri Vlahoviču. Kar nekaj tednov je ob bogati jedači in pijači mladenič "oponašal Epikurejce starega veka", nato pa lepega dne, ko se je bližal dan plačila, izginil kot kafra, za seboj pa pustil za nekaj sto dinarjev dolga.
Je bil pa vrli Mirko pri Vlahoviču aboniran zgolj na kosilo in večerjo, splošno znano pa je, da človeško telo, ki želi ostati zdravo in se prehranjevati pravilno, terja tri obroke. "Če pa hočemo človeku primerno živeti, moramo tudi udobno počivati in imeti lep zajtrk z dvema žemljama, si je mislil Mirko in si je najel mesečno sobo z zajtrkom pri nekem drugem mariborskem restavratorju."
Tudi tam je iznajdljivi mladenič od novega leta do 16. januarja pustil za nekaj sto dinarjev dolga, ker je bil prijazen in lepo vzgojen mladenič, pa se je z gospodarjem tudi hitro spoprijateljil. Ne samo to, tudi njega je "navrtal" za par sto dinarjev posojila.
Po prijavi obeh oškodovancev je oblast mladeniču kaj kmalu prišla na sled. Proti njemu je bilo sproženih več razprav, na dveh se predrzni obtoženec sploh ni prikazal, na koncu pa ob izteku meseca marca sodniku sveto obljubil, da bo dolgove poplačal v enem mesecu. Seveda se to ni zgodilo, do septembra oba oškodovanca nista videla prebite pare in tako je Mirko znova pristal pred sodnikom v razpravni sobi številka 15. Okrajni sodnik ga je obsodil na 14 dni stroge ječe s temnico in postom ter seveda poplačilo vseh dolgov. Ko je vprašal mladeniča, ali je s kaznijo zadovoljen, pa mu je Mirko odgovoril: "Ja, hm, pravilno to ni ..."
