Sanja Verovnik
Velikih in zvedavih oči obiskovalcev so bile deležne razstavljene eksotične živali - kače, kuščarji, pajki, žuželke ... Na tisoč in eno vprašanje pa so morali odgovoriti razstavljalci, več kot 50 jih je včeraj prišlo v Festivalno dvorano Lent. Ne samo Slovencev, temveč so opremo in živali na ogled postavili tudi avstrijski, madžarski, slovaški in hrvaški razstavljalci. "Razstavlja rekordno število ljudi, ki se spoznajo na teraristiko," je bil zadovoljen organizator dogodka Stane Močnik. Lani jeseni jih je denimo v Mariboru razstavljalo zgolj 37.
Skladno s še bolj pestro "tropsko" ponudbo je bilo tudi obiskovalcev veliko, čeravno je k aktivnostim na prostem vabilo prelepo sončno vreme. "A treba je bilo najprej zaviti sem, saj je naš otrok velik ljubitelj plazilcev, predvsem kač," nam je dopoldne v vrsti ljudi, ki so čakali pred blagajno, zaupala Martina Tkavec iz Murske Sobote, medtem ko je njen dvanajstletnik že komaj čakal, da enemu od rejcev zastavi vprašanje, ali se kače kdaj tudi stisnejo k človeku. "Da se 'cartajo', ravno ne," nam je odvrnil vzreditelj kač iz Avstrije Karl Klapsch. "To je bolj hobi, zbirateljstvo," je še pristavil in nam zaupal, da je postal vzreditelj čisto po naključju, ko je hrčka, ki sta ju v vrtni lopi hranila njegova sinova, nekega dne za malico pospravila kača. Od takrat so pri njih doma začeli "zbirati" kače, jih preučevati, eden od sinov pa je kasneje postal tudi biolog.
Kače niso za vsakogar
Povsem drugačnega mnenja o kačjih navadah pa je slovenski vzreditelj kač Jernej Jančič, ki pravi, da so lahko kače povsem normalen hišni ljubljenec, vendar je z njimi treba znati ravnati. "Tudi stisniti se znajo k človeku," je še pristavil vzreditelj s kar šestnajstletnimi izkušnjami. Doma ima več kot dvajset kač, tem se na leto pridruži še kakšnih 25 mladičev. Zaupal nam je tudi, da kače do določene mere začutijo, če so ljudje nervozni, odzovejo se tudi na hrup, tresljaje. Zato je vsakemu od obiskovalcev najprej pojasnil, naj se, preden bodo kačo vzeli v roke, umirijo. Da pa kače niso za vsakogar, je odločen hrvaški vzreditelj pitonov Antonio Francetić, ki ima v svoji zbirki kar 200 pitonov. Zanimanje zanje na Hrvaškem in v Sloveniji ni veliko, je še zatrdil, saj se ljudje zavedajo, da piton ni povsem običajen hišni ljubljenec.
"Čeravno je na sejmu mogoče kakšno kačo tudi kupiti, vzreditelji natančno vedo, komu jo prodati in komu ne. Zato boste kdaj od koga tudi slišali nasvet, da je treba celotno zadevo malce prespati, se o kačah najprej dobro podučiti in jo šele nato sprejeti v svoj dom. Ne nazadnje potrebujemo zanjo tudi primerno opremo," je opozoril Močnik in dodal, da na tovrstnih sejmih, ki jih organizirajo v društvu, ne prodajajo strupenjač, niti legvanov ne. "V Sloveniji tega sicer ne prepoveduje zakon. To mejo smo sklenili postaviti sami," je odločen strokovnjak za teraristiko.
Pajki so tudi za božanje
Močnik je ponosen, da društvo eksotičnih živali Stalgo exotic, ki je razstavo tudi pripravilo in ima 22 članov, postaja vse bolj prepoznavno ne samo v Slovenji, temveč tudi v tujini. Tako tudi sejem postaja vsako leto večji, bolj znan in obiskan. "Naša dejavnost zajema širok spekter aktivnosti, s katerimi želimo premagati predsodke in tudi strahove v družbi ter ljudem omogočiti vpogled v svet nenavadnih živali, kot so kače, pajki, kuščarji, škorpijoni, gosenice, žuželke in še mnoge druge vrste," pravi Močnik, ki je tudi mnenja, da zgolj Google ni dovolj zanesljiv vir informacij in so lahko tovrstni sejmi veliko boljša platforma za vse, kar ljudi zanima o nekoliko drugačnih živalskih vrstah, saj lahko vse informacije dobijo na enem mestu. Prav tako so živali, ki se prodajajo, zdrave, ker niso bile izpostavljene dolgim transportom in imajo izkušene rejce. Prodaja na črno v Evropi na žalost še kako "živi", je opozoril.
Zanimanje raste
Koliko Slovencev ima doma kakšno tropsko žival, je težko oceniti, pojasni Samo Močnik iz društva eksotičnih živali Stalgo exotic. "Za to v državi tudi nimamo registra, čeravno bi ga potrebovali in smo ga v društvu tudi predlagali," je še dejal. Po njegovih besedah je zanimanje za teraristiko zadnje leto večje, kar se ne nazadnje kaže tudi v številu razstavljalcev na sejmu. "Leta 2010, ko smo v Ljubljani organizirali prvi sejem, je bilo vzrediteljev iz tujine 70 odstotkov, 30 odstotkov pa domačih. Danes pa je ravno obratno," je zadovoljen Močnik, saj meni, da se z večjim interesom krepi tudi znanje o tropskih vrstah živali.
Na sejmu pa pozornosti niso plenile zgolj kače, temveč tudi želva velikanka, ki se je ob našem obisku zakopala v kup sena, pa tudi pajki. Da je prav velikega, dlakastega pajka vrste Aphonopelma Chalcodes Arizona Blond mogoče tudi božati, nam je pojasnil vzreditelj Matija Lavrih, ki ima doma kar sto vrst pajkov, na kar je še posebno ponosen. In kako je živeti v družbi približno 200 pajkov? "Pestro, predvsem pa jih je zanimivo opazovati," je odgovoril ter pristavil, da omenjeni pajek ob primerni skrbi lahko dočaka tudi 25 let.
