Barbara Bradač
Že 34. leto pri Zvezi prijateljev mladine (ZPM) Slovenije pripravljajo Otroški parlament. Tokratna tema je duševno zdravje otrok in mladih, o čemer so na regijskem srečanju razpravljali tudi učenci osnovnih šol z območja Maribora z okolico. Mladi so delali v skupinah, nato pa v plenarnem delu zasedanja predstavili ugotovitve in nanizali svoje predloge, tudi zelo konkretne rešitve. Skoraj vsi so izpostavili, da potrebujejo osebo, ki ji lahko zaupajo, da starši pretirano prenašajo lastne ambicije na otroke in da bi starši potrebovali ure oziroma delavnice s strokovnjakom na področju psihologije, saj potrebujejo več znanja.
Starši naj omejijo, koliko časa lahko uporabljajo telefon
"Da bi se pripravila šola za starše, kjer bi se pogovarjali o otrocih, kako bi njihovo počutje izboljšali, da bi jih podpirali, bolje razumeli," je povzela ugotovitve Šejla Pajić iz OŠ Tabor I Maribor. Iz iste šole prihaja Doroteja Dominko, a je bila v skupini, kjer so se ukvarjali, kako duševno zdravje vpliva na otroka. "Prišli smo do zaključka, da te najbolj spremenijo prijatelji, družina, družba. Ugotavljali smo, kako lahko spremeniš sebe v boljšo osebo, kako ti lahko pomagajo drugi in kako lahko ti pomagaš drugim." Konkreten predlog je bil enomesečne terapije za vsakega otroka in vse starše. Med predlogi so mladi izpostavili še vzpostavitev šolskega kotička za sprostitev z antistresnimi žogicami, pozitivne afirmacije po šoli in predvsem v šolski kopalnici ob ogledalih, obiske terapevtskih živali. Učiteljem so svetovali, da bi ob napakah učencev namesto vzgojnih ukrepov, ki še dodatno razburijo starše, raje uvedli delo v šoli, kot je pomivanje posode, pometanje učilnic, odstranjevanje žvečilnih gumijev izpod miz ... Iskreno so priznali, da samopodobo zmanjšujejo tudi družbena omrežja in perfektni videz influencerjev, veliko nasilja pa je tudi v igricah, zato so našli rešitev: "Starši naj omejijo, koliko časa lahko uporabljaš telefon."
Ob Doroteji Dominko in Šejli Pajić bo še deset delegatov in en novinar zastopalo mariborsko regijo na 34. nacionalnem Otroškem parlamentu 8. aprila v državnem zboru: Eva Lončarič, Larisa Robič, Alisa Volmajer, Timotej Požar, Filip Mlajši Primec, Iva Kristovič, Marcel Herlič, Matjaž Fifer, Zarja Horvat, Lana Gornik Koler in Pia Črnčec.
Veliko govora o samopoškodovanju z rezanjem
"Vsi razpravljavci so imeli izjemne ideje. Tema jih je zanimala. Veliko jih je prišlo iz okolja s težavami. V skupinah so bile debate tudi precej osebne. Tu in tam sem bila kar zaskrbljena, saj jih je kar precej izrazilo probleme, ki bi se morali znati rešiti in bi morali imeti rešitve. Zaskrbljujoče je, da se otroci v osnovni šoli tako zelo sekirajo, se nimajo radi, se jočejo in se ne počutijo sprejeti, in to je nujno treba rešiti," je izpostavila Aisha Blakaj, ki je vodila regijski parlament. Povzela je, da v šoli stres povzroča časovna razporeditev pridobivanja ocen in neznanje, kako se spopasti s slabo oceno. Veliko govora je bilo o samopoškodovanju z rezanjem. Pa o vplivu domačih razmer. "Kričanje je bilo pogosto omenjeno. En je izpostavil, da mama velikokrat reče, da bi bilo bolje, da ga ne bi rodila. Drug otrok je izpostavil, da ga eden od staršev krivi za ločitev, tretji, da starši sprašujejo otroka, ali naj se ločita," je opozorila Aisha Blakaj.
Koordinatorico prostovoljstva pri ZPM Maribor Kornelijo Kaurin pa skrbi, da otroci dojemajo šolo tako stresno, ker to pomeni, da otrok ne opolnomočimo, kako se spoprijeti s stresom, ki je vseprisoten v življenju: "Ne moremo ukiniti domačih nalog, ne moremo ukiniti učenja, ker zato so v šoli. Vrednota znanje je premalo poudarjena in me skrbi, da je šola tako stresna. Morali bi biti željni znanja. To pa pomeni, ali jih v šoli premalo učijo uporabnih stvari ali je preveč balasta, ker ne vidijo smisla, da se učijo."
