Turistično društvo Podlehnik ohranja tudi viničarsko dediščino: Da življenje nekoč ne gre v pozabo

Zdenka Golub
15.09.2024 03:00

To edinstveno kulturnozgodovinsko zgodbo z običaji, šegami in navadami lokalnega okolja so prikazali tudi na Viničarskem večeru

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sodelujoči pri programu Viničarskega večera
Sandi Šprah

Turistično društvo (TD) Podlehnik se trudi razvijati podeželski turizem z odlično domačo kulinariko, predvsem pa na področju vinarstva, saj je tu pretežno vinogradniška pokrajina. Prav tako želi podati edinstveno kulturnozgodovinsko zgodbo z običaji, šegami in navadami lokalnega okolja. V soboto, 31. avgusta, so na Gorci izvedli Viničarski večer in predali namenu novo ograjo okrog potomke Stare trte ob viničarskem muzeju, blagoslovil jo je domači župnik Jože Petek.

Pripravili so še edinstven kulturnozgodovinski večer s predstavitvijo vinogradniške pokrajine in težkega viničarstva. Prisotne sta nagovorila predsednik TD Podlehnik Milan Vidovič in župan občine Podlehnik Sebastian Toplak. V kulturnem programu so nastopili viničarja Cveto in Marica, ljudski pevci Jurovški fantje iz Tržca, ljudski pevci Gmajnarji in ljudske pevke Klepetulje iz Makol. Zaigrali in zapeli sta Zala in Manca Pulko, na frajtonarico je zaigral Uroš Ber, na žveglo pa Kaja Kolar. Za zaključek sta viničarki Cila in Liza v narečju povedali, kako se je delalo v vinogradih nekoč in kakšno je bilo življenje v Halozah. Korenine viničarstva segajo v fevdalno dobo. Prvi viničarji so bili služabniki meščanom, ki so imeli vinograde v Halozah. Viničar je ob gorici dobil stanovanje in kos zemlje, kar je odplačeval z delom v gorici. Med haloškimi viničarji je vladala huda lakota, saj so bile družine velike, pridelka pa na borni haloški zemlji malo. Življenje viničarjev je bilo težko. Če gospodar z viničarjem ni bil zadovoljen, ga je odpustil. Razmere so se poslabšale pozimi, ko ni bilo dela v vinogradu in ne zaslužka. Takrat so viničarji izdelovali razne lesene predmete. Žlice, kuhalnice, grablje, sode so prodajali ali zamenjali za živila. Po osvoboditvi 1945 je država zaplenila vinograde meščanov in okupatorjevih sodelavcev ter jih razdelila med bivše viničarje. Vendar so bili ti še naprej izkoriščani. Šele leta 1953 je bil sprejet zakon, s katerim so se rešili problemov viničarstva.

Viničar Cveto je ob koncu programa trto bogato zalil s starim vinom, da bo lepo uspevala in naslednje leto dala odličen pridelek. Dan so zaključili z odlično zakusko, ki so jo pripravili člani TD, ljudsko pesmijo in glasbo. Kavčina ob viničarskem muzeju na Gorci raste od leta 2019, ko so dva cepiča zasadili Stane Kocutar, mestni viničar Stare trte na Lentu, in njegova ekipa, župan Toplak ter predsednik TD Podlehnik Vidovič in podpredsednik Zvonko Mlakar. Viničarski muzej, ki ga je 1985 uredil Kmetijski kombinat Ptuj, je bil nato opuščen in je leta 2007 že popolnoma razpadal. Nato ga je Občina Podlehnik na pobudo TD Podlehnik zelo lepo obnovila s pomočjo evropskih sredstev.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta