Gasilski načelnik, ki je eden prvih pomagal princesi Diani po usodnem trčenju v Parizu, je prvič spregovoril o nesreči in o tem, kaj mu je princesa, ko je še ležala v razbitinah avtomobila, dejala. Xavier Gourmelon je za Daily Mail povedal, da je avgusta 1997 prišel na kraj nesreče in videl, da je Diana bila še živa, da se je premikala in celo govorila. "Govorila je v angleščini in rekla: 'O bog, kaj se je zgodilo?' To sem razumel in poskušal sem jo pomiriti. Držal sem jo za roko," pripoveduje Gourmelon, ki je s policijo že večkrat govoril, izjave za medije pa še ni dal. Udarec v enega od stebrov v tunelu, za katerega ocenjujejo, da je šoferja Henrija Paula takoj ubil, naj bi se zgodil pri 65 kilometrih na uro, takrat je umrl tudi Dianin ljubimec Dodi Fayed.
Po nesreči se je zdelo, da je z Diano vse v redu in da ima poškodovano le eno od ramen. Gourmelon sprva ni dojel, da rešuje najbolj znano žensko na svetu. "Nekdo mi je kasneje rekel, da je to ona in šele potem sem jo prepoznal," se spominja. To se je zgodilo tudi prvi osebi, ki je Diani poskušala pomagati, zdravniku Fredericeu Maillieru, ki se je na kraju nesreče znašel po naključju, medtem ko se je vračal z zabave. "Videl sem, da sta dve žrtvi že mrtvi, dve drugi - vključno z Dianinim telesnim stražarjem - pa sta poškodovani, a še živi," dodaja. Najprej je pomagal Diani, ki je sedela na tleh zadnjega dela mercedesa. "Ni krvavela, a je izgubljala zavest in imela težave z dihanjem. Prvih nekaj minut je bila videti v redu, zato sem z njo začel govoriti v angleščini. Pojasnil sem, da sem zdravnik, da so reševalci na poti in da bo vse v redu," se spominja. Ko so reševalci prispeli, sem odšel, ne da bi vedel, komu sem pomagal, je povedal za Mail.
Novica o tem, da je v avtu bila Diana, je bila tako šokantna in neverjetna, da se je dežurnemu bolnišničnemu kaplanu, očetu Yvesu-Marie Clochard-Bossuetu vse skupaj zdelo kot neokusna šala, zato je večkrat odložil slušalko, ko so ga prosili, naj čim prej pride v bolnišnico. Ko je prišel, je Diana bila že mrtva in videl jo je, ko je že bila pokrita z rjuho. "Tam sem jo videl prvič. Zdela se je nedotaknjena, brez sledi ali madežev šminke. Povsem naravna. Bila je res lepa ženska in zdelo se je, da bi z njo lahko pogovarjal. Takoj sem pomislil na njena sinova in da jima bo treba povedati, da se je zgodilo najhujše," se spominja kaplan.
