Denis Živčec
Adria? Podnebno segrevanje? Napetosti na Bližnjem vzhodu? Ne bodite, no, smešni. Piše se leto 2019 in tragično je umrla princesa Diana. Bodite močni. Sicer se je to zgodilo že leta 1997, a zadnje čase se zdi, da umre vsak dan znova. Tako zelo je njena tragedija prisotna. Človeštvo je že skoraj pristalo na Marsu, uporabniki spleta pa mrzlično prebirajo novice o vsem, kaj se je tistega zadnjega avgusta 1997 zgodilo v pariškem tunelu. No, ne berejo vsega. Naslov mora vsebovati nekaj o njeni smrti in kakšno teorijo zarote. Prava spletna uspešnica je bil kratek tekst z naslovom, da so se nekje pojavile nove fotografije umirajoče princese v razbitinah mercedesa. Slik sicer nikjer ni bilo, je pa že sama informacija o tem ustvarila na več deset tisoč klikov. Jasno, najprej so nanjo kliknili tisti, ki se na družbenih omrežjih zgražajo, kako plehke, butaste in rumene novice naokoli širijo portali v gonji za kliki. Ironično je, da takšne novice pogosto nastajajo prav zaradi takih nebralcev, ki klikajo na šund, ga nasladno goltajo in si nato - razočarani, ker v članku ni eksplicitne slike trupla - vzamejo čas za ogorčen spletni komentar o tem, kako tega nihče ne bere. Ljudje obožujejo nasilje in seks. Oba v čim trši obliki. In zgodbe z dvorov. V pravljice o princih in princesah smo že davno nehali verjeti, še nikoli pa nismo bili obdani s takšno količino novic o plemičih. Širom sveta dnevno nastane na tisoče kraljevskih zgodb. Nekaj jih je najbrž celo povsem resničnih in preverjenih. Novičarski fast food, pozabljen že minuto po branju, katerega namen je pogosto ljudi pritegniti in ji napeljati k branju drugih, konkretnejših vsebin.
