Matej Šurc s soprogo
“Leta 1993 so me v Vukovarju ujeli četniki, leto pozneje so me v Bosni hoteli ustreliti Mladićevi vojaki. Zelo kmalu v svoji novinarski karieri pa sem postal alergičen na pokvarjene, lažnive, dvolične in hinavske politike,”
Matej Šurc
“Nikoli nisem želel biti urednik, menim, da je to izguba časa, v tej tlaki nisem dolgo vzdržal. Če sem hotel kaj spremeniti, sem si hitro na glavo nakopal kakega nadrejenega in zavist kolegov, ker sem verjel tudi v mlade, perspektivne novinarje,”
Ne predstavljam si vsak dan poročati o Trumpu
Spomnim se TV-intervjuja z nedavno preminulim senatorjem Johnom McCainom. Snemalec je za kamero nujno potreboval ‘white balance’ (belino) in je McCainu brž slekel suknjič, da je uporabil njegovo belo srajco. Junija 2000 sem imel intervju z ameriškim predsednikom Georgeem W. Bushem. Prek svojih virov sem dobil možnost za TV-pogovor s filmskima zvezdnikoma Tomom Cruisom in Robertom Duvallom, a sem si premislil, ko sem izvedel, da sta povezana s Pentagonom in podpirata vojno v Iraku. Pred mikrofon sem povabil tudi nekdanjega svetovalca umorjenega predsednika Johna F. Kennedyja, a ko sem mu omenil domnevne zarote v zvezi z dallaškim atentatom, se je razburil in me hotel vreči iz svoje pisarne,”
“Si predstavljate, da bi danes vsak dan poročal o Trumpu? Ne, hvala!”
Zaznamovan
“V zadnjih letih gledam hribe bolj od daleč - nemalokrat sem se kot alpinist znašel v nemogočih razmerah, a bi z veseljem znova iskal dušni mir v stenah, če ne bi bilo poškodovanega kolena -, nogomet pa v naslanjaču. In neskončno uživam v ženini družbi. Vedno najdeva zadovoljstvo v drobnih stvareh, tako drobnih, da jih drugi ne vidijo, le časa zmanjkuje, ker je treba napisati še veliko dobrih in resničnih zgodb!”
Članek je bil objavljen v oktobrski številki revije OBRAZI.
