Afganistan: Talibani v vojaški in politični ofenzivi

Če se ne bo kmalu kaj spremenilo, bo Afganistan do konca leta v rokah skrajnih islamistov - talibanov. Do zime bi lahko dosegli tisto, kar jim ni uspelo leta 1991, vkorakali v prestolnico Kabul. Toda razlika med letoma 1991 in 2021 je več kot očitna; takrat so priletela ameriška letala in jim onemogočila zmago, zdaj je ameriška vojska odšla in jim dala možnost za uspeh.

Talibani trdijo, da nadzirajo že 90 odstotkov afganistanskega ozemlja in prav toliko odstotkov meje, kar vlada v Kabulu vztrajno zanika. Zagotovo pa je vse več provinc pod nadzorom islamistov in tam je že čutiti trdo roko in maščevanje; znanega komika so zvlekli iz hiše in ustrelili, enega od prevajalcev, ki je delal za zvezo Nato, so obglavili, znova so uvedli strogo šeriatsko pravo. Zaradi tega naj bi se bilo podalo v beg najmanj četrt milijona ljudi, ki najpogosteje skušajo priti v Turčijo ali v Iran.

​Priznani kot politično gibanje

Toda prvo pravo zmago so talibani včeraj dosegli na političnem prizorišču. Njihova delegacija je bila na obisku na Kitajskem, ki je s tem na nek način legitimizirala talibansko gibanje kot politično silo. Na Kitajskem se je dva dni mudila devetčlanska delegacija talibanov pod vodstvom njihovega drugega najpomembnejšega moža Abdula Ganija Baradarja, je sporočil tiskovni predstavnik talibanov Mohamad Naim. Med drugim so se sestali s kitajskim zunanjim ministrom Wang Yijem in kitajskim posebnim odposlancem za Afganistan Yue Xiayongom. "Islamski emirat je Kitajski zagotovil, da afganistansko ozemlje ne bo uporabljeno proti varnosti nobene države," je povedal Naim. "Oni pa so obljubili, da se ne bodo vmešavali v notranje zadeve Afganistana, ampak bodo pomagali pri reševanju težav in zagotavljanju miru," je dodal.

Talibansko vojaško in politično napredovanje seveda ni ostalo neopaženo v Združenih državah Amerike, ki so na nek način sokrive za sedanje stanje. "Če bodo talibani s silo prevzeli oblast v Afganistanu, bo ta postal izobčena država," je med včerajšnjim obiskom v Indiji povedal ameriški zunanji minister Antony Blinken. "Afganistan, ki ne spoštuje človekovih pravic, Afganistan, ki izvaja grozodejstva nad svojim ljudstvom, bo izobčen." In dodal: "Talibani pravijo, da želijo mednarodno priznanje, mednarodno podporo za Afganistan. Verjetno želijo, da bi njihovi voditelji lahko prosto potovali po svetu, odpravo sankcij. Vendar pa prevzem oblasti s silo in kršenje pravic svojim ljudem nista prava pot za dosego tega." Po Blinknovih besedah obstaja samo ena pot, in sicer pogajanja za mirno rešitev konflikta in vzpostavitev Afganistana, ki bo voden na vključujoč način in bo predstavljal vse državljane.

​Mirovni proces v Dohi brez napredka

Oglasil se je tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, saj so bile nedavno končane zahodne vojaške misije v Afganistanu pod dežnikom severnoatlantskega zavezništva. "Varnostne razmere v Afganistanu ostajajo zelo zaostrene in zahtevajo rešitev, ki bo dosežena na pogajanjih. Nato bo še naprej podpiral Afganistan," je po torkovem pogovoru z afganistanskim predsednikom Ašrafom Ganijem na twitterju zapisal Stoltenberg. Zavezništvo bo Afganistan podpiralo finančno, s civilno navzočnostjo in urjenjem zunaj države, je dodal.

Politika je v pogonu. Več kot deset diplomatskih misij v Afganistanu je prejšnji teden pozvalo k nujnemu končanju vojaške ofenzive talibanov, ki je po njihovem v nasprotju z njihovimi trditvami, da si želijo politično rešitev konflikta, doseženo s pogajanji. Pod izjavo so podpisane ZDA, EU, zveza Nato in kakih deset držav. V izjavi opozarjajo, da talibanska neusmiljena ofenziva vodi v civilne žrtve, beg ljudi z domov in uničenje javne infrastrukture po vsej državi. Obenem je v neposrednem nasprotju z njihovo trditvijo, da podpirajo izpogajano rešitev konflikta in mirovni proces v Dohi, opozarjajo diplomati. "Afganistanci so v minulih 20 letih dosegli številne zmage ter želijo še naprej graditi na svojih dosežkih na področju razvoja, človekovih pravic in svobode govora. Želimo izpostaviti, da je mogoče napredek minulih let ohraniti le, če bodo vse strani delovale skupaj," so še zapisali v izjavi.

Talibani sicer ves čas trdijo, da so za pogajanja in da nočejo državljanske vojne, a poročila s terena kažejo, da se je državljanska vojna že zdavnaj začela. Pogajanja z afganistansko vlado pa se ne premaknejo z mrtve točke.