Svet je predolgo ignoriral opozorila in se ne bo več mogel izogniti resnim posledicam. Globalne temperature bodo že okoli leta 2030, desetletje bolj zgodaj, kot je bilo predvideno še pred tremi leti, višje za 1,5 stopinje Celzija, navaja poročilo IPCC. Ne glede na to, kako agresivno bi človeštvo omejilo izpuste toplogrednih plinov, bo meja 1,5 stopinje Celzija presežena okoli leta 2050.
Doslej se je globalna temperatura dvignila za 1,1 stopinje Celzija, pa se svet že sooča s katastrofalnimi posledicami - v Kanadi je vročinski val letos topil asfalt, na Kitajskem so se ulice mest ob hudih nalivih spremenile v reke, Grčijo in Kalifornijo so zajeli uničujoči požari.
Soočenje z realnostjo
Poročilo je pripravilo več sto znanstvenikov, ki so združili ugotovitve v zadnjem času objavljenih novih znanstvenih študij. "To poročilo nas sooča z realnostjo," je opozorila ena od glavnih avtoric poročila Valerie Masson-Delmotte. "Že desetletja je jasno, da se podnebje Zemlje spreminja, vloga človeškega vpliva na podnebni sistem pa je nesporno ugotovljena," je dodala.
Predolgo smo ignorirali opozorila
Tega nismo doživeli še nikoli!
Znanstveniki opažajo spremembe v Zemljinem podnebju v vseh regijah in v celotnem podnebnem sistemu. Številnih zaznanih sprememb ni mogoče primerjati z ničemer iz zadnjih tisoče, če ne celo deset tisoče let Zemljine zgodovine. Nekaterih sprememb, kot so zviševanje morske gladine, ne bo mogoče ustaviti prihodnjih stotine ali tisoče let.
Vseeno znanstveniki poudarjajo, da bi močno in vztrajno zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov omejilo podnebne spremembe. Hitro bi se s tem izboljšala kakovost zraka, da bi se stabilizirala globalna temperatura, pa bi lahko trajalo od 20 do 30 let.
Hujši vročinski valovi in novi vzorci deževja
V prihodnjih desetletjih bo podnebne spremembe moč občutiti v vseh regijah, poudarjajo znanstveniki. Zvišanje temperature za 1,5 stopinje Celzija bo pomenilo hujše vročinske valove ter daljša topla obdobja. Če se temperatura dvigne za dve stopinji Celzija, bo vročina večkrat dosegla kritično stopnjo tolerance v kmetijstvu in zdravju.
Ker podnebne spremembe krepijo vodni krog, se mora svet pripraviti na intenzivnejša deževja in s tem povezane poplave, v drugih regijah pa na suše. Spremenili se bodo vzorci deževja; v višjih legah se bo predvidoma okrepilo, v subtropskem delu sveta pa zmanjšalo. Dvig morske gladine bo pomenil poplave na obalah in erozijo bregov. Izredni morski dogodki, ki smo jim bili doslej priča enkrat na sto let, bi lahko do konca stoletja postali vsakoletna stalnica.
Kako do stabilizacije podnebja?
Znanstvenik Panmao Zhai je k poročilu poudaril, da lahko človeško delovanje odločilno vpliva tudi na bodoče stanje podnebja. Ogljikov dioksid je, kot kažejo ugotovitve, nesporno glavni dejavnik podnebnih sprememb, čeprav na klimo vplivajo tudi drugi toplogredni plini in onesnaževala v zraku. "Stabilizacija podnebja bo zahtevala močno, hitro in vztrajno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in dosego neto ničelnih izpustov ogljikovega dioksida. Omejitev drugih toplogrednih plinov in onesnaževalcev zraka, zlasti metana, bi lahko prinesla dodatne koristi tako za zdravje kot za podnebje," je zapisal.
Arktika poleti brez ledu
Talil se bo permafrost, marsikje bo svet ostal brez sezonske snežne odeje, topili se bodo ledeniki in ledene plošče, Arktika bi lahko poleti ostala brez ledu. Oceani bodo še bolj zakisani, v njih bo še manj kisika, kar bo vplivalo na živelj v morju in na ljudi, ki so od njega odvisni. Na hujše vročinske valove in poplave se morajo pripraviti tudi mesta.
Poročilo IPCC je tako prvič jasno navedlo, da je skoraj celotno segrevanje ozračja posledica človeške aktivnosti. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ocenil, da so znanstveniki prižgali rdeči alarm. "Alarmni zvonci so oglušujoče glasni in dokazi so neovrgljivi: izpusti toplogrednih plinov, ki so posledica kurjenja fosilnih goriv in krčenja gozdov, dušijo naš planet in milijarde ljudi spravljajo v neposredno nevarnost. Globalno segrevanje zadeva vse regije sveta, mnogih sprememb pa ne moremo več preprečiti," je podčrtal.
Guterres je svet pozval, naj nemudoma odločno ukrepa in tako "ohrani cilj 1,5 stopinje pri življenju".
Tudi Velika Britanija, ki bo konec leta gostila odločilno globalno podnebno konferenco, je pozvala k ukrepanju. Branje poročila pomeni "streznitev", je ocenil britanski premier Boris Johnson. "Jasno je, da bo prihodnje desetletje ključno za prihodnost planeta," je dodal.
Slovensko klimatologinjo skrbijo suše
Poročilo ima po besedah klimatologinje dr. Lučke Kajfež Bogataj tri dele. Prvi pove, kaj vse se je v tem obdobju že zgodilo. Po ocenah klimatologinje je šlo za zelo drastične spremembe ne samo temperature, ampak tudi vodnega cikla v zvezi z močnimi nalivi in sušnimi obdobji. Imamo tudi obsežne spremembe v zmrznjenem delu planeta, to se pravi v ledenih kapah, arktičnem ledu, ledenikih in permafrostu. Spremembe so tudi v oceanih, kar je po oceni Kajfež Bogatajeve še najbolj zaskrbljujoče. Oceani so se zelo ogreli, njihova kislost se je povečala, biološki procesi že tečejo drugače, je pojasnila.
"To poročilo prvič ugotavlja, da so te spremembe povsod. Torej ni prizadeta samo Evropa ali nekateri deli sveta. Ni več koščka sveta, ki se ne bi spremenil," je opozorila.
Drugi del poročila govori, kaj se nam lahko zgodi v prihodnosti. Projekcije so sicer modelske in temeljijo tudi na bodočem razvoju družbe. Oblikovanih je okoli pet scenarijev, tudi bolj trajnosten, ki bi ga lahko dosegli, če bi se takoj odpovedali fosilnim gorivom in spremenili potrošniške navade. Najbolj optimističen scenarij bi vodil v ogrevanje do samo dve stopinji Celzija do konca stoletja. "Če v naslednjih desetih letih ne začnemo delati korakov, je potem skoraj zamujeno," ocenjuje slovenska strokovnjakinja.
Ves svet bi moral storiti podobne korake, kot si jih je zadala EU. "Optimizem tukaj je, da se. Ni zamujeno, čeprav bi rekla, da je treba resnično začeti takoj."
Tretji del pa predstavljajo vedno večja tveganja, tudi za večje spremembe. Obstaja možnost, da smo že presegli kakšen prag, kjer nas lahko v zelo kratkem času čakajo nenadne spremembe. "Mene s stališča znanosti najbolj skrbi to zadnje, da se nam lahko zgodijo neke točke preloma, ko ne samo da ne bo poti nazaj, ampak bodo spremembe hitre in nepovratne," pravi. To je tudi eno izmed sporočil poročila IPCC. Gre za procese, ki smo jih sprožili in ki se ne morejo povrniti v prvotno stanje prej kot v nekaj tisoč letih ali pa vsaj stoletjih. "Smo obsojeni na podnebne spremembe in moramo z njimi živeti."
Pri nas, pravi, lahko že opazimo, kaj nas čaka. Vročinski valovi so nekaj, kar bo prizadelo vsakega Slovenca, ne samo kot človeka, ampak tudi z vidika poljedelstva, zdravja in turizma. Vedno več bo tudi poplav, suš in zelenih zim. Predvsem suše so po besedah klimatologinje bolj nova zadeva v Sloveniji in nanje nismo nikakor pripravljeni. "Te spremembe v vodnem ciklu se mi zdijo pomembne za Slovenijo tudi zato, ker nimamo nobene tradicije varčevanja z vodo ali pa upravljana z vodami. Zelo smo bili razvajeni," je opozorila.
Budnica za svet: Svetovni voditelji za hitro in odločno ukrepanje
Svetovni voditelji so po objavi poročila IPCC pozvali k hitremu in odločnemu ukrepanju proti podnebnim spremembam. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je prepričan, da z ambicioznimi ukrepi ne moremo več odlašati, izvršni podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans pa je poudaril, da gre za globalno krizo, ki zahteva skupno ukrepanje. Človeštvo ne more več odlašati z ambicioznim podnebnim ukrepanjem, je poudaril Blinken. "Ta trenutek zahteva, da svetovni voditelji, zasebni sektor in posamezniki nemudoma stopijo skupaj in storijo vse, kar je treba, za zaščito planeta," je poudaril v izjavi. "Z ambicioznim podnebnim ukrepanjem ne moremo več odlašati," je dodal.
Še vedno je čas, da preprečimo podnebnim spremembam, da uidejo izpod nadzora. "A le, če nemudoma ravnamo odločno in če delujemo vsi skupaj," je dejal Timmermans. Spomnil je, da si je EU že zadala cilj ničelnih neto izpustov toplogrednih plinov do leta 2050. "A to je globalna kriza," je poudaril in pozval k temu, naj bo podnebna konferenca COP26 trenutek, ko bo svet rekel: dovolj je.
Nemška okoljska ministrica Svenja Schulze je poudarila, da je planet v smrtni nevarnosti, skupaj s svojimi prebivalci. "Poročilo Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC) nam znova kaže, da se čas, da rešimo planet, kot ga poznamo, izteka," je dejala. Zaščita planeta je po njenem nujna za preživetje, zato mora svet trenutno desetletje narediti za desetletje zaščite podnebja. Da ima svet le še desetletje časa, da opusti fosilna goriva, na katerih je svoj razvoj gradil več stoletij, je opozorila francoska okoljska ministrica Barbara Pompili. "Izziv je ogromen," je dodala.
"Današnje poročilo IPCC je, upajmo, budnica za svet, da nemudoma ukrepa, preden se novembra srečamo v Glasgowu na odločilnem vrhu COP26. Jasno je, da bo prihodnje desetletje odločilno za zagotovitev prihodnosti našega planeta," je dejal britanski premier Boris Johnson. Mlada podnebna aktivistka Greta Thunberg je poudarila, da poročilo predstavlja povzetek stanja planeta. "Ne pove nam, kaj storiti. Na nas je, da smo pogumni in sprejemamo odločitve, ki temeljijo na znanstvenih dokazih, predstavljenih v teh poročilih. Še vedno se lahko izognemo najhujšim posledicam, a ne, če bomo nadaljevali kot danes, in ne brez tega, da krizo obravnavamo kot krizo," je navedla na spletnem družbenem omrežju Twitter.
