Vojislav Bercko
Milijoni Američanov se bodo danes odpravili na volišča, kjer bodo izbirali predsednika za naslednja štiri leta pa tudi tretjino od stotih senatorjev in vseh 435 kongresnikov, torej poslancev spodnjega - predstavniškega - doma parlamenta. V predstavniškem domu naj bi demokrati obdržali večino, medtem ko se na volitvah v senat obeta tesen izid.
Odločitev o zmagovalcu bo morda padla v zvezni državi Pensilvaniji
Še težje je napovedovati, kdo bo naslednji predsednik ZDA, četudi ankete na nacionalni ravni kažejo bolje 77-letnemu demokratu Joeju Bidnu. Medtem ko je kakšnih 40 zveznih držav že opredeljenih bodisi za republikanca Donalda Trumpa bodisi za Bidna, naj bi se volitve odločale v Michiganu, Wisconsinu, Minnesoti, Severni Karolini, Georgii, na Floridi in v Arizoni, morda celo v "večno" republikanskem Teksasu. V večini od teh držav po javnomnenjskih raziskavah tesno vodi Biden, toda podobno je bilo tudi pred štirimi leti, ko so ankete napovedovale zmago Hillary Clinton, pa se je izšlo povsem drugače.
Zlasti Trump je včeraj še zadnji dan intenzivno lovil zaostanek, pri tem pa s predsedniškim letalom letel iz države v državo. Obiskal je Severno Karolino, Pensilvanijo, Michigan in Wisconsin, dan prej pa Michigan, Iowo, Georgio in Florido. Biden je dosti manj aktiven, v nedeljo je bil v Philadelphii, ki je ključna za njegovo morebitno zmago v Pensilvaniji. Je pa zato bil še včeraj aktiven bivši predsednik Barack Obama, ki je v podporo svojemu dvakratnemu podpredsedniku Bidnu nastopil na Floridi in v Georgii.
Četudi so volitve danes, to še ne pomeni, da bomo jutri zjutraj vedeli za točne rezultate in zmagovalca. Skoraj sto milijonov Američanov je namreč volilo predčasno ali po pošti, zvezne države pa imajo različne predpise o tem, do kdaj je treba prešteti te glasovnice. Zgolj prepričljiva Bidnova zmaga na današnjih volitvah "v živo" bi pomenila, da lahko v demokratskem taboru odpirajo steklenice šampanjca, saj se je predčasnih volitev udeležilo več demokratov in ti gotovo niso glasovali za Trumpa. Vprašanje je tudi, ali bo v primeru tesnega poraza Trump pripravljen predati oblast - večkrat je napovedal, da se bo za Belo hišo, če ne zmaga, boril z vsemi pravnimi sredstvi. Pri tem ne smemo pozabiti, da imajo republikanci v zveznem vrhovnem sodišču šest konservativnih sodnikov, le trije pa sodijo med liberalne. Živ je tudi spomin na leto 2000, ko je vrhovno sodišče na Floridi z raznimi manevri preprečilo verjetno zmago demokratu Alu Goru in ustoličilo republikanca Georgea Busha mlajšega. Takrat je odločalo o ponovnem štetju glasovnic.
Kombinacij za zmago enega in drugega glede na uspehe po zveznih državah je sicer še veliko več. Napetost narašča, Trumpovi privrženci so v Teksasu zrinili s ceste avtobus Bidnove kampanje, po ameriških mestih pa trgovci zaradi izkušenj z nemiri čez poletje zabijajo izložbe trgovin z lesenimi ploščami. Takšnih podob so bili doslej vajeni pred volitvami na primer v latinskoameriških državah, kot je Mehika, nikoli v sodobni zgodovini pa v ZDA.
