Boris Jaušovec
Izraelska vojska (IDF) je od četrtka na jugu Libanona izvedla že več napadov na modre čelade (misija Unifil), v katerih so bili pripadniki misije tudi ranjeni. V nedeljo naj bi jih bila IDF preganjala tudi z bojnim plinom, 15 pripadnikov Unifila je potrebovalo medicinsko pomoč, z dvema tankoma je celo vdrla v njihovo oporišče. Incidentov je bilo še več, namreč Izraelci so tudi zadeli vhod v zaklonišče Unifila in onesposobili varnostne kamere ZN, z opazovalnega stolpa so sklatili dva indonezijska pripadnika Unifila in ju ranili itd.
Prekoračena še ena meja
Pred tem je bil izraelski veleposlanik pri ZN Deni Danon mirovnim silam predlagal, naj se umaknejo za pet kilometrov dlje od meje z Izraelom, da bi se "izognili nevarnostim". Sile Unifila so odgovorile, da ostajajo na svojih položajih. Zahtevo po umiku Unifila je v nedeljo ponovil izraelski premier Benjamin Netanjahu.
Visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell je sicer dejal, da je bila zavoljo teh incidentov "prekoračena še ena meja". Obsodil je "nedopustna in nesprejemljiva dejanja, za katera ni opravičila". Italija, ki ima na jugu Libanona v Unifilu dva tisoč vojakov, je na pogovor v Rim poklicala izraelskega veleposlanika in protestirala zavoljo napadov. Zaskrbljenost in kvalifikacijo "jasna kršitev mednarodnega prava" so izrazili tudi na Irskem (370 modrih čelad), v Franciji (673 pripadnikov) in Španiji (676 pripadnikov).
Sinolči je o razmerah v Libanonu razpravljal VS OZN, še ta teden pa kanita Italija in Francija organizirati sestanek evropskih držav, ki so v Unifilu. Teh je 16, Slovenija pa je sodelovanje zaključila pred dobrim letom.
Ni alternative mednarodnemu pravu
Dr. Matjaža Nahtigala s Katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede (FDV) smo povprašali o tem, kako lahko mednarodna skupnost reagira na te izraelske kršitve mednarodnega prava. Bi lahko oziroma moral OZN izključiti Izrael iz organizacije? "Vsekakor mora mednarodna skupnost vztrajati pri spoštovanju mednarodnega prava, sprejetih resolucijah VS OZN. Zagotoviti mora nadaljnjo podporo mednarodnim organizacijam z Meddržavnim sodiščem in Mednarodnim kazenskim sodiščem vred ter podpreti tudi mirovne misije ZN, kakršna je Unifil v Libanonu. Šesti člen Ustanovne listine ZN sicer predvideva možnost izključitve članice s strani Generalne skupščine, kar pa se v praksi še nikoli ni zgodilo. Teoretično pa je namesto izključitve možna uvedba sankcij ali morebitnega suspenza. Toda seznam držav in nedržavnih entitet, ki kršijo načela Ustanovne listine OZN, se le še daljša. Zato sta ključna vztrajanje in prizadevanje na vseh ravneh za spoštovanje mednarodnega prava in še posebej mednarodnega humanitarnega prava povsod po svetu. Bolj kot izključevanje se mi zdi to bolj pomembno tudi na najbolj konfliktnih območjih sveta."
Profesor Nahtigal je o izraelskih zahtevah po umiku modrih čelad povedal: "Mandat Unifila v Libanonu z resolucijami VS OZN iz leta 1978 in 2006 je ohranjanje miru in pomoč libanonski vladi in vojski, da vzpostavi svojo prisotnost na mejnih območjih, ki jih obvladuje Hezbolah. V preteklosti sta tako izraelska kot libanonska stran kritizirali mednarodno mirovno misijo OZN, da njen mandat ni v celoti izpolnjen. Onesposobitev varnostnih opazovalnih kamer OZN in opazovalnega stolpa Unifila nakazuje na to, da je mirovna misija v času eskalacije v Libanonu postala moteča zaradi spremljanja oboroženih spopadov, ki utegnejo predstavljati vojna hudodelstva. Za zdaj ni znakov, da bi se mirovna operacija bila pripravljena umakniti, gotovo pa bo varnost vseh pripadnikov vseh držav, ki sodelujejo v Unifilu, najpomembnejša. Mirovne operacije OZN lahko delujejo uspešno in varno le, če je za njimi trdna podpora celotne mednarodne skupnosti."
Tožilec piše obtožne predloge
Izrael je tudi že v Gazi večkrat napadel in celo ubijal pripadnike mednarodnih misiji, denimo sodelavce UNRWA (od 7. oktobra ubitih okoli 170 pa še nekaj verjetno lažno obtoženih za sodelovanje v Hamasovem pokolu, kar je agenciji priprlo denarni tok), World Central Kitchen (sedem ubitih aprila) pa menda še šest sodelavcev ZN naj bi bilo v Gazi ubitih septembra itd. Ali obstaja kakšna pot, da se odgovorni za te zločine znajdejo pred roko pravice in pred katerim tribunalom? "Vtis je, da ima Netanjahu do predsedniških volitev v ZDA bolj ali manj proste roke na vseh frontah, kjer deluje. Vsa prizadevanja za prekinitev spopadov v zadnjem letu so spodletela, vsi akterji v regiji imajo svojo računico in svojo časovnico za mirovna pogajanja, ki se ne ozirata na vse večjo humanitarno katastrofo," je odgovoril sogovornik. In nadaljeval: "Če pogledamo v polpreteklo zgodovino, je od daytonskega sporazuma do delovanja Mednarodnega kazenskega sodišča za zločine na območju bivše Jugoslavije in prvih sodnih epilogov preteklo veliko let. Za podporo posebnemu tribunalu je tedaj stal velik del mednarodne skupnosti. Ali in kakšni bodo epilogi vojnih zločinov v Gazi, ki jih je zabeležil tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča Karim Khan v svojih obtožnih predlogih, bo odvisno od podpore mednarodne skupnosti in vztrajnega prizadevanja za miroljubnejše mednarodno sobivanje, kot ga gledamo danes."
Boleč napad Hezbolaha
Medtem je bilo včeraj v izraelskem napadu na vas Aito na večinsko krščanskem območju na severu Libanona v stanovanjski zgradbi ubitih 18 ljudi, je sporočil libanonski Rdeči križ. Sever Libanona doslej ni bil med tarčami IDF. Je pa Izrael seveda znova napadel tudi jug Libanona, kjer se nadaljujejo spopadi med izraelsko vojsko in borci Hezbolaha. Vleraj zjutraj je Izrael znova tudi odredil evakuacijo za prebivalce 25 vasi na jugu Libanona.
Načelnik štaba izraelske vojske Herci Halevi je včeraj priznal, da je bil nedeljski napad Hezbolaha na vojaško oporišče južno od Haife "boleč": "Smo v vojni in napad na vadbeno bazo na domači fronti je težak, posledice pa so boleče." V tem napadu so bili ubiti štirje izraelski vojaki.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
