Avstrijski kancler na kurzu spodkopavanja pravne države

Bil bi precedens, če bi moral avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen z izvršnim ukazom doseči predajo dokumentov oziroma obremenjujočega gradiva od finančnega ministra Gernota Blümla preiskovalni parlamentarni komisiji, kot mu je naročilo ustavno sodišče, pa se je nanj požvižgal," pravi avstrijsko-slovenska političarka Angelika Mlinar, sicer pravnica. "Bila sem celo presenečena, da je v našem pravnem redu sploh predviden predsednikov izvršni ukaz, ker ga še nobenemu predsedniku ni bilo treba izdati.

No, na koncu le ni bilo treba iti tako daleč, saj je Blümel po predsednikovi grožnji z ukazom maja le predal dokumente. Vendar se je pri tem na svoj način še ponorčeval iz komisije, saj ji je gradivo dostavil sprintano na papirju v 30 kartonskih škatlah. In seveda je velik del gradiva za nameček označen z visoko stopnjo tajnosti."

"Levičarske mreže"

Angelika Mlinar, koroška Slovenka, ki sicer prihaja iz opozicijske stranke Neos, opisuje tisto, kar vse bolj opažajo tudi zunanji opazovalci, da namreč avstrijska vlada s kanclerjem Sebastianom Kurzem iz konservativne Ljudske stranke na čelu vse bolj omalovažuje institucije pravne države in jih skuša v javnosti predstaviti za nekompetentne, češ da so politično motivirane oziroma kar del "levičarske mreže", kot je bil Kurzev izraz. V nedavnem članku v edinem avstrijskem liberalnem dnevniku Der Standard je avtor Hans Rascher te antidemokratične tendence oziroma kar poskuse spodkopavanja institucij pravne države primerjal z avtoritarnimi postopki madžarskega premierja Viktorja Orbana. Meni sicer, da je Orban svoj uničujoči tako imenovani iliberalni pohod skozi institucije, od parlamenta prek pravosodja do medijev, glasno napovedal. Kurz ubira tišje in milejše metode, ki pa vodijo k istemu cilju. Rascher kanclerja zategadelj imenuje "mehki Orban", vendar opozarja, da se tudi pri Kurzu zlahka razkrijejo tendence, ki pomenijo napad na stebre demokracije v avstrijski družbi. Namreč napadi na pravosodje, na parlament oziroma na njegove komisije, tudi na Cerkev, s katero se Ljudska stranka, ki se sicer rada sklicuje na krščanstvo, ne razume pri vprašanju migracij, in seveda na medije. K temu je treba dodati še strankarsko in pajdaško pogojeno kadrovanje na najpomembnejše, gospodarsko najbolj vplivne položaje. Kancler Kurz na ta način počasi, a gotovo prevzema totalni nadzor nad državo.

Vendar se je minuli mesec le znašel v preiskovalnem postopku zavoljo domneve, da je lani lagal pred parlamentarno preiskovalno komisijo. Ta je sicer preiskovala korupcijske posle Hansa-Christiana Stracheja po tem, ko je pred dvema letoma v javnosti zaokrožil škandalozen video posnetek. V njem je nekdanji vodja desničarskih svobodnjakov skupaj s partijskim kolegom Johannom Gudenusom domnevno hčerko ruskega oligarha prepričeval v ilegalne korupcijske rabote. Dogajalo se je v vili na Ibizi okoli mize, polne alkohola in celo kokaina. Zaradi afere Ibiza je razpadla koalicijska vlada med Kurzevo Ljudsko stranko in svobodnjaki. Toda na predčasnih volitvah je danes 34-letni Kurz znova prepričljivo zmagal in sklenil novo koalicijsko vladno pogodbo z Zelenimi.

Preiskave označene za puč

Ampak zavoljo preiskave afere Ibiza so letos pomladi začele curljati še informacije o drugih nepravilnostih, ki razkrivajo mrežo umazanih političnih praks najvišjih vladnih krogov. Kancler je pred parlamentarno komisijo zanikal, da bi kakorkoli omogočil svojim sodelavcem in prijateljem priti do lukrativnih poslov in do dobro plačanih pozicij oziroma, kot je dejal kasneje, se tega pri najboljši volji ne spomni. Toda razkrilo se je, da je Thomasu Schmidu, tedaj še uradniku na finančnem ministrstvu, pisal: "Dobil boš vse, kar hočeš." Schmidt pa mu je odgovoril: "Ljubim svojega kanclerja" in kmalu zatem postal šef avstrijskega državnega industrijskega holdinga Öbag, težkega 26 milijard evrov. Seveda je bil razpis za delovno mesto Schmidu pisan na kožo, saj drugače ne bi mogel niti kandidirati. Schmid se je kasneje še pritožil nad "usranimi ženskimi kvotami", ki jih morajo upoštevati pri sestavi nadzornega sveta, a se je tolažil, da bodo vanj imenovane "ženske, ki so obvladljive".

Zapisi s platforme WhatsApp razkrivajo, kako je bila ta domačijska praksa med najvišjimi avstrijskimi politiki, po vrsti Kurzevimi prijatelji, po navadi mlajšimi moškimi, že kar običajna. Tudi že omenjeni Blümel, prav tako iz kanclerjeve stranke, je pred štirimi leti vodstvu igralniškega giganta Novomatic, za katerega Strache na Ibizi pravi, da "plača vse", skupaj s Kurzem, ki je bil tedaj še zunanji minister, pripravljal sestanke pri italijanski vladi, ki je avstrijskim igralničarjem grozila z visokimi davki. Blümel je v luči grozeče mu preiskave njegovega podkupovanja že februarja iskal nasvet pri visokem uradniku notranjega ministrstva, ki ga sicer vodijo Zeleni, Christianu Plinacku. Plinacek, ki je v ministrstvu iz časov, ko ga je vodila Ljudska stranka, je bil zato marca suspendiran z delovnega mesta, saj so tudi proti njemu uvedli preiskavo o izdajanju zaupnih informacij tretjim osebam. Blümlu naj bi bil namreč svetoval, naj izbriše vso elektronsko komunikacijo, kar menda finančnemu ministru na koncu le ni uspelo, napovedano preiskavo pa je Plinacek, kot piše ta teden bruseljski spletni časnik Politico, kratko poimenoval: "Puč!"

Mama je žalostna

Sebastian Kurz, ki ga torej preiskujejo državni tožilci za preganjanje gospodarskega kriminala in korupcije (WKStA), je nedavno v intervjuju za bulvarski Kronen Zeitung, ki je, mimogrede, v rokah tajkuna Renéja Benka, prav tako človeka iz Kurzevega ožjega prijateljskega kroga, pojamral: "Moja mama je zavoljo tega izjemno žalostna in zaskrbljena." Izjava nekoč velike zvezde tako imenovanega novega stila v politiki, najmlajšega predsednika vlade v Evropi in tudi dolgo časa najbolj zaželenega zeta pri sosedih, je izzvala nekaj posmeha v avstrijski javnosti, saj jasno kaže, da Kurz preiskave ne jemlje dovolj resno. A zadeva je lahko še kako resna: če bodo preiskovalci dokazali, da je pred parlamentarno preiskovalno komisijo lagal, kanclerju grozi celo do tri leta zapora.

Morda še ta mesec naj bi bilo znano, ali se bo WKStA odločila za ovadbo kanclerja. In tudi v tem primeru je kancler v nedavnem intervjuju za javno televizijo ORF na novinarsko vprašanje, ali bo v tem primeru odstopil, neženirano odgovoril: "Ne! Saj poznam logiko medijev. Če boste od mene dobili odgovor, ki ga želite, bo jutri na vaših spletnih straneh glavni naslov: Zvezni kancler bo odstopil, če bo obtožen."

Ker naj bi bile institucije po mnenju kanclerja v Avstriji pod vplivom "levičarskih mrež" oziroma kar njihov del, smo se pogovarjali še z eno koroško Slovenko Ano Blatnik, ki je poslanka opozicijske socialdemokracije SPÖ v koroškem deželnem zboru. Blatnikova takšno natolcevanje odločno zanika: "Institucije pravne države niso ne levičarske in ne desničarske, pač pa so temelj demokratičnega sistema. Pravni red v Avstriji velja enako čisto za vse, pa naj gre za čistilko ali za kanclerja. Ne sme biti nobenih izjem. In ko Kurz govori, kako je njegova mama žalostna, ker mu grozi ovadba, igra na emocije, saj ima mamo vsak. Vidi se, da je potisnjen v kot in verjetno ne bo več mogel delati, kar ga je volja. Temu rečem populistični refleks à la Kurz, s katerim predsednik vlade seje dvom v institucije pravne države, kar je popolnoma nesprejemljivo."

Blatnikova meni, da če bo Kurza WKStA ovadila, ne bi smel več opravljati funkcije predsednika vlade. "Nekdanja štajerska deželna glavarka Waltraud Klasnic, ki je prav tako iz Ljudske stranke, je pred časom zahtevala, naj se vsak politik, proti kateremu je sprožena preiskava, umakne s funkcije. Ampak tej miselnosti vsi v Ljudski stranki še ne pritrjujejo in menim, da ji tudi kancler ne bo sledil. Vendar se drugi sprašujemo, kakšno sliko pravne države v Avstriji bo to ustvarilo tudi v tujini."