Vojislav Bercko
Bitka za gospodarski in politični prestiž na azijsko-pacifiškem območju se je preselila nekaj tisoč kilometrov zahodneje, v Rusijo in Ukrajino. Toda medtem ko je bil obisk kitajskega predsednika Xi Jinpinga v Moskvi napovedan že nekaj dni, je povsem nepričakovano, z obiska v Indiji, v Kijev pripotoval japonski premier Fumio Kishida. Eden in drugi po pogovorih z gostiteljema, ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, nista povedala kaj novega in tudi karte se niso na novo premešale; Kitajska že desetletje velja za najtesnejšo rusko zaveznico, Japonska pa se je takoj ob začetku agresije na Ukrajino postavila ob bok zahodnim državam, uvedla sankcije in v uradni Kijev pričela pošiljati pomoč. Ukrajini je poleg denarnih nakazil poslala tudi obrambno opremo in ponudila pomoč tistim, ki bežijo pred vojno. Vendar pa Kijevu ne nudi vojaške pomoči, saj njena povojna ustava vojaške zmogljivosti države omejuje na strogo obrambne.
Tudi če je bil Xi presenečen nad aktivnostjo političnega voditelja največje gospodarske konkurentke, tega ni pokazal ali omenil. S Putinom sta na uradnih pogovorih nadaljevala po začrtani agendi. Podpisala sta sporazuma o partnerstvu in strateškem sodelovanju med državama do leta 2030; Kitajska želi med drugim po Xijevih besedah dobaviti več elektrotehnike. Putin pa je dejal, da sta se Moskva in Peking dogovorila o dodatnih dobavah plina na Kitajsko prek plinovoda, ki bo povezoval Sibirijo in severozahodno Kitajsko. Prav tako nameravata državi razširiti prometne povezave, vključno z gradnjo cest in mostov. Toda tisto, kar najbolj zanima Ukrajino in Zahod, ni bilo obelodanjeno: namreč, ali bo Kitajska vojaško že precej načeti Ruski federaciji pomagala z orožjem.
Ukrajina je bila kljub temu seveda v ospredju pogovorov. Xi je dejal, da Peking podpira diplomatsko rešitev konflikta. "Vodijo nas načela Združenih narodov (...) in spodbujamo mirno rešitev," je povedal. "Vedno smo za mir in dialog," je dodal. Ruski predsednik pa je Kijev obtožil, da ni pripravljen uresničiti predlogov Pekinga za končanje spopadov. "Številne določbe mirovnega načrta, ki jih je predlagala Kitajska, lahko služijo kot osnova za miroljubno rešitev, ko bosta Kijev in Zahod na to pripravljena," je dejal Putin. "Vendar do zdaj z njihove strani nismo zasledili takšne pripravljenosti." Ukrajinski mediji so sicer zvečer poročali, da naj bi bil Zelenski pozval Xija k navezavi stikov. Toda v kitajski mirovni pobudi v dvanajstih točkah ni tistega, pri čemer Kijev vztraja, to je umika ruskih sil z zasedenih območij.
Japonski premier Kishida se je skoraj istočasno, kot je v Moskvi potekala tiskovna konferenca Xija in Putina, sestal z Zelenskim. Ta je pozdravil obisk predsednika japonske vlade ter ga v zapisu na družbenem omrežju Telegram označil za močnega zagovornika mednarodnega reda in dolgoletnega prijatelja Ukrajine. Uradni Tokio je že pred tem napovedal, da bo Kishida med obiskom izrazil spoštovanje do poguma in vztrajnosti ukrajinskega naroda ter v imenu Japonske in skupine G7, ki ji Japonska trenutno predseduje, državi ponudil solidarnost in neomajno podporo. Kishida je sicer obiskal tudi kijevsko predmestje Buča. "Ko danes stopam v Bučo in sem priča vsej brutalnosti, ki se je tu zgodila, čutim močno ogorčenje," je dejal in poudaril, da je ves svet pretresen zaradi grozodejstev, ki so se zgodila v tem mestu.
