Kot je danes potrdilo belgijsko zdravstveno ministrstvo, je ženska, mlajša od 40 let, umrla 21. maja, njeni simptomi - tromboza v kombinaciji z nizko vrednostjo trombocitov - pa da kažejo na možno povezavo s cepivom, danes poročajo belgijski mediji.
Vlada je v povezavi s tem primerom za mnenje zaprosila Evropsko agencijo za zdravila (Ema). Med drugim pa si želijo tudi analize razmerja med koristmi in tveganji pri uporabi tega cepiva, zlasti glede na različne starostne skupine.
Kljub temu, da zaenkrat ni mogoče z gotovostjo povezati njene smrti s cepivom, država med čakanjem na odgovor iz previdnosti prekinja cepljenje s cepivom proizvajalca Janssen pri mlajših od 41 let - enaka omejitev v Belgiji že velja za cepivo AstraZenece.
V Bruslju se je sicer cepilo 168 diplomatov in njihovih družinskih članov
Kot še pišejo belgijski mediji, gre pri umrli za žensko, ki ni bila cepljena v okviru belgijske kampanje cepljenja. Šlo naj bi prav za partnerico slovenskega diplomata, ki je nedavno v Belgiji umrla zaradi možganske kapi. Nekaj dni pred razvojem prvih simptomov je bila v okviru skupinskega cepljenja slovenskih diplomatov in njihovih družinskih članov cepljena s cepivom Janssen.
Minister za zdravje Janez Poklukar je minuli petek povedal, da je Nacionalni inštitut za javno zdravje dobil informacijo, da je v Bruslju prišlo do smrti, ki bi bila lahko povezana z nedavnim cepljenjem proti covidu-19. Poudaril je, da trenutno dokazov za to ni, bo pa zadevo temeljito preučila komisija na ministrstvu.
Beovićeva: Zaenkrat ni potrebno, da bi tudi Slovenija spreminjala priporočila glede cepiva Janssen
Po mnenju vodje strokovne skupine za cepljenje Bojane Beović je odločitev Belgije za prekinitev uporabe cepiva proti covidu-19 proizvajalca Janssen pri mlajših od 41 let presenetljiva, še posebej če temelji na enem nesrečnem primeru. Meni, da zaenkrat ni potrebno, da bi tudi Slovenija kakor koli spreminjala priporočila glede uporabe tega cepiva.
"Če drži, da so se tako odločili zaradi tega nesrečnega primera, je to odločitev na podlagi enega primera, in sicer primera, ki pravzaprav še ni raziskan," je v odzivu na to odločitev za STA povedala Beovićeva.
"Vemo, da vektorska cepiva približno pri enem primeru na 100.000 ali v nekaj primerih na milijon cepljenj povzročajo take neželene učinke, cepivo Janssen po sedaj znanih podatkih nekoliko manj kot cepivo AstraZeneca. Druge države se kljub temu, da so ti podatki že znani, do sedaj niso odločile za kaj takega. Tudi ZDA, ki cepivo uporabljajo že daljši čas in so opisale te neželene učinke, niso šle po tej poti. Evropska agencija za hrano in zdravila prav tako ni omejila uporabe tega cepiva, tako da se mi zdi zaenkrat taka odločitev sicer razumljiva v kontekstu neke groze, da se to zgodi, ampak ni pa čisto racionalna in objektivna," je pojasnila.
Po njenih ocenah je kljub vsemu še vedno bolj smiselno uporabljati omenjeno cepivo, saj mnogim koristi, hkrati pa je treba biti izjemno pozoren na vsak sum na neželeni učinek te vrste. "Ti primeri so bili v literaturi opisani. Poročajo o njih iz ZDA. In ne tam ne v Evropi se na podlagi teh primerov niso odločili za takšen korak. Zato se mi ne zdi najbolj smiselno spreminjati zdaj takoj teh priporočil, seveda je pa vprašanje, kaj bo prinesel čas. Situacijo je treba skrbno opazovati," je še dejala.
V Bruslju se je sicer cepilo 168 diplomatov in njihovih družinskih članov, so takrat pojasnili na stalnem predstavništvu Slovenije pri EU. Cepili so jih 7. maja s cepivom proizvajalca Janssen, ki je v lasti podjetja Johnson & Johnson.
Tako to cepivo kot cepivo proizvajalca AstraZeneca je vektorsko cepivo, pri katerih je tudi Ema kot možen redek stranski učinek potrdila pojav krvnih strdkov v kombinaciji s trombocitopenijo.
