Po mnenju predsednik RS Boruta Pahorja bi Rusija za vojaški poseg v Ukrajini plačala visoko politično, gospodarsko in moralno ceno. O ukrajinski krizi in drugih temah je Pahor govoril z več predsedniki in predstavniki držav.
"Mislim, da si vsi prizadevamo, da bi se kriza rešila po mirni poti," je danes v izjavi za RTV Slovenija poudaril Pahor. Sam sicer zaznava manjše razlike v diplomatskih pristopih reševanja krize. "Tu se postavlja vprašanje, ali je smiselno vedno znova napovedovati rusko invazijo, za katero se izkaže, da je ni," se je spraševal.
EU je v svojih beseda bolj previdna kot ZDA, ker je EU neposredna soseda Rusije in želi ohraniti manevrski prostor za demokracijo, je ocenil danes. "Po drugi strani pa je res, da dostikrat tudi EU želi imeti ZDA, ki na glas povedo, da obstoji moč za dosego nekaterih ciljev," je dodal.
Razmere v Ukrajini so po njegovih besedah sicer zaskrbljujoče, zato bodo o njih govorili tudi na konferenci. "Mislim, da moramo vse svoje znanje, moč in politično voljo usmeriti v dialog in v mirno rešitev te krize," je Pahor dejal že v petek. Veliko ceno za vzdrževanje miru po njegovih besedah plačujejo tudi zahodne države.
Konferenca predstavlja dobro priložnost za izmenjavo argumentov in iskanje mirnih rešitev, je dodal. "Želim si, da bi na obeh straneh prevladal razum," je poudaril in obžaloval odločitev Rusije, da na konferenco ni prišel ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
Med stališči zahodnih držav in Rusije je po njegovem mnenju dovolj prostora za zmanjšanje napetosti, kar bi koristilo vsem, najbolj pa Ukrajini.
Ob robu konference se je Pahor sestal s predsednikom Finske Saulijem Niinistöjem. Predsednika sta izrazila zaskrbljenost nad varnostno krizo v Ukrajini. Strinjala sta se, da je treba poskusiti rešiti konflikt na miren način s pomočjo diplomacije.
Pahor se je sestal tudi s predsednikom Črne gore Milom Đukanovićem, s katerim sta govorila predvsem o procesu vključevanja Črne gore v EU, ki bi moral biti po njunem mnenju hitrejši in bolj zavzet. Izmenjala sta poglede na razmere na Zahodnem Balkanu in stopnjevanje rusko-ukrajinskih napetosti ter ocenila, da je razumljivo, da je ukrajinska kriza ta hip v ospredju pozornosti, a bi morali z zaskrbljenostjo opazovati tudi razvoj razmer v regiji Zahodnega Balkana in jih pravočasno nasloviti.
Prvi dan konference se je Pahor sestal z ministrom za zunanje zadeve Irana Amirom Abdollahianom, s katerim sta govorila predvsem o aktualnih pogajanjih za nov mednarodni sporazum o iranskem jedrskem programu. Pahor je poudaril, da je treba storiti vse, kar je mogoče, da se sporazum doseže, saj bo to prineslo veliko olajšanje v času, ki je že sicer poln negotovosti.
Pahor se je srečal tudi z visokim predstavnikom za Bosno in Hercegovino Christianom Schmidtom. Izmenjala sta ocene o razmerah v Bosni in Hercegovini in celotni regiji Zahodnega Balkana. Pahor je ocenil, da gre za prvovrstno geopolitično in varnostno vprašanje. Dejal je, da se tudi zato zavzema za bistveno hitrejši širitveni proces in vključitev držav v Evropsko unijo, saj je to ključno za mir in varnost v regiji.
V Münchnu se v senci ukrajinske krize danes nadaljuje varnostna konferenca, vodilni svetovni forum o globalni varnostni politiki, na kateri do nedelje pričakujejo več kot 30 voditeljev držav in vlad ter predstavnike več mednarodnih organizacij. ZDA na konferenci zastopa podpredsednica Kamala Harris. Nemško delegacijo vodi kancler Olaf Scholz.
Poleg Pahorja se konference udeležujeta tudi ministra za zunanje zadeve in obrambo Anže Logar in Matej Tonin.
Britanski premier zahteva enotnost Zahoda v boju proti Rusiji
Britanski premier Boris Johnson je na današnji varnostni konferenci v Münchnu zahteval večjo enotnost Zahoda glede ruskih groženj Ukrajini in opozoril, da bi morebitna invazija povzročila šok po vsem svetu, tudi v Aziji.
Že pred prihodom na konferenco v Nemčiji, ki jo Rusija sicer bojkotira, je Johnson dejal, da se je katastrofi vojne v vzhodni Evropi še vedno mogoče izogniti z diplomatskimi sredstvi, a le če bo Zahod govoril enotno.
Opozoril je, da bo vsakršna ruska vojaška akcija proti Ukrajini sprožila sankcije, ki bi Moskvi onemogočile dostop do londonskih kapitalskih trgov. Velika Britanija je tako postala ena izmed mnogih držav, ki so Rusiji obljubile sankcije v primeru agresije.
"Ta izkušnja, pa naj bo še tako strašna, bi lahko pripomogla k združitvi celine," je dejal Johnson in trdil, da bi napad na Ukrajino pripomogel zgolj k večji odločnosti Nata, da brani svoje vzhodno krilo.
"Če bo Ukrajina napadena, bo šok odmeval po vsem svetu," je dejal premier in opozoril zlasti na posledice za Tajvan, kmalu po tem, ko je na konferenci nastopil kitajski zunanji minister Wang Yi. Uspeh Rusije v takšni invaziji bi bil sporočilo vsem drugim silam, da se agresija izplača, je dejal in pozval Evropo, naj se zavzame za strateško vzdržljivost v svoji energetski politiki, diplomaciji in vojaških proračunih.
Britanska zunanja ministrica Liz Truss je za časnik Welt am Sonntag opozorila, da ukrajinska prostovoljna odpoved članstvu Nata ne bi mogla končati trenutne krize. Po njenih besedah si ruski predsednik Vladimir Putin tega v resnici ne želi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Putin je jasno nakazal, da je njegov končni cilj, da bi Ukrajina v celoti prešla pod ruski nadzor, zato je zamisel, da bi lahko invazijo preprečili, če bi se Kijev odpovedal članstvu v Natu, preprosto napačna," je dejala. Takšno popuščanje pa bi ruskega predsednika le opogumilo.
Truss meni, da je ruska invazija zelo verjetna, pri tem pa se sklicuje na nameščanje ruskih enot na meji, tajne operacije v separatistični regiji Donbas in kibernetske napade na Ukrajino. Poudarila je, da si nihče v zahodnem zavezništvu ne želi vojne v Evropi, ki bi bila uničujoča tako za ukrajinski kot ruski narod.
