Slovenski premier Janez Janša je včeraj na twitterju napovedal, da Evropska unija (EU) ne bo odpirala nobenih evropskih "humanitarnih" oziroma migracijskih koridorjev za Afganistan. Ne pozabimo, Slovenija to polletje predseduje Svetu EU. "Pomagali bomo zgolj posameznikom, ki so pomagali nam med operacijo NATO. In članicam EU, ki varujejo našo zunanjo mejo," je zapisal. "Ne bomo dovolili, da se ponovi strateška napaka iz leta 2015," je podprl izjavo slovenskega zunanjega ministra Anžeta Logarja s petkovega srečanja z avstrijskim kolegom Alexandrom Schalenbergom, s katerim sta se v Ljubljani strinjala, da se tedanja balkanska begunska pot ne sme več ponoviti.
Če se proti talibanom v nekaterih delih Afganistana organizirajo in borijo ženske, naj se tudi moški, je še navedel Janša. Meni namreč, da ni dolžnost EU ali Slovenije, da “pomaga in plačuje vsakemu na planetu, ki beži, čeprav bi se lahko boril za svojo domovino”. Mimogrede, na Janšev zapis se odzval poslanec v Evropskem parlamentu in nekdanji predsednik državnega zbora Milan Brglez in se vprašal, kdo govori v imenu EU. "Vsekakor upam, da (še zmeraj) Evropska komisija," si je odgovoril.
Ponuditi zakonite in varne poti
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v resnici že v soboto prav tako prek twitterja zaprosila za pomoč ne le tistim, ki iz Afganistana sedaj prihajajo na prvo evropsko postajo v Španijo, pač pa tudi tistim, ki ostajajo v Afganistanu, da bi jim ponudili alternative: "To pomeni, da moramo ponuditi oziroma organizirati zakonite in varne poti za tiste, ki potrebujejo našo zaščito." Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson se je za to zavzela že pred dnevi. Tako naj bi preprečili, da se ljudje podajo na zelo nevarno pot in nezakonito pridejo na meje EU.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je v soboto opozoril, da evakuacija vseh afganistanskih sodelavcev zahodnih držav in njihovih družin do 31. avgusta ne bo mogoča. Ameriški varnostni ukrepi v Kabulu so zelo strogi in po njegovem prepričanju v določeni meri ovirajo evakuacijo. Ameriška administracija je 31. avgust določila kot datum dokončnega umika svojih sil iz Afganistana, od koder načrtuje evakuacijo več deset tisoč ljudi. "To je matematično nemogoče," je za francosko tiskovno agencijo AFP ocenil Borrell. Po njegovih besedah je težava pri dostopu do letališča. "Američanom smo se pritožili. Prosili smo jih, naj pokažejo več fleksibilnosti," je dejal Borrell in dodal, da EU ne uspe spraviti na letališče svojih sodelavcev. Že sama delegacija EU v Kabulu šteje približno 400 afganistanskih sodelavcev in njihovih družinskih članov. Unija je obljubila, da jih bo umaknila iz države, a jih je doslej v sprejemni center v Španijo do včeraj prispelo šele 150. ZDA so sicer v soboto sporočile, da so v zadnjem tednu evakuirale že 17.000 ljudi.
ZDA so skupaj z Veliko Britanijo z namenom zavarovanja letališča, od koder potekajo evakuacijski leti, tja napotile 6000 vojakov. Borrell je izpostavil še, da EU že dela na strateškem dokumentu za oblikovanje 50.000 članske enote za hitro odzivanje. Na letališču v Kabulu, kamor se zgrinjajo tisoči Afganistancev in skušajo priti na letala, s katerimi tuje države iz Afganistana umikajo svoje državljane in afganistanske sodelavce, še naprej vlada kaos, poroča slovenska tiskovna agencija STA. Glede na navedbe britanskega obrambnega ministrstva je tam v gneči v soboto umrlo sedem afganistanskih civilistov, ki jih je stisnila množica. V vsem tednu pa naj bi bilo tam smrtnih žrtev vsaj že 20.
Ne želijo Afganistancev
Vendar pa je včeraj tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz iz Ljudske stranke v pogovoru za televizijo PULS 4, ki so ga predvajali sinoči, poudaril, da Avstrija ne želi sprejeti beguncev iz Afganistana. V Avstriji je že več kot 40.000 državljanov Afganistana, kar je glede na število prebivalcev druga največja afganistanska skupnost v EU. Možnost sprejema novih Afganistancev v Avstrijo, ki ni članica Nata, je Kurz zelo odločno zavrnil: "Dokler bom kancler, se to ne bo zgodilo." Izpostavil je "posebej težko integracijo" te skupine prebivalstva. Da pa so početja talibanov kruta in da so razmere v Afganistanu neznosne, po njegovih besedah ni mogoče zanikati. Zato je predlagal, naj prebivalci Afganistana pomoč poiščejo v sosednjih državah. Izpostavil je Turkmenistan in Uzbekistan, EU pa naj državam v regiji zagotovi vso podporo.
Tudi švedski premier Stefan Löfvren, sicer socialdemokrat, ki je včeraj presenetljivo napovedal svoj odstop, je prejšnji teden v intervjuju za švedski časnik Dagens Nyheter rekel: "Naj bom jasen. Nikoli več se ne smemo vrniti v leto 2015." Razložil je, da Švedska ne namerava sprejeti nobenega iskalca azila več, saj jih je leta 2015 sprejela skupaj 163 tisoč, od tega jih je bilo 51 tisoč iz Sirije in 42 tisoč iz Afganistana. A po poročilu švedskega časnika Aftonbladet iz leta 2019 jih je od teh na Švedskem na podlagi trajnih ali začasnih dovoljenj za bivanje ostalo le dve tretjini, okoli 50 tisoč pa je bilo zavrnjenih.
Most čez morje
Možnost sprejema dodatnih beguncev iz Afganistana je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zavrnil tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Kot je dejal v sobotnem telefonskem pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel, je nov migrantski val neizogiben, če ne bodo sprejeli ustreznih ukrepov. Toda Turčija, v kateri že živi pet milijonov beguncev, po njegovih besedah "ne more prevzeti dodatnega bremena migrantov".
Okoli tisoč aktivistov, poimenovanih Seebrücke (Morski most), pa je včeraj v Berlinu pripravilo demonstracije. Zahtevali so "nebirokratsko obravnavo Afganistancev" in "prevzem odgovornosti za Afganistan zdaj". Njihov predstavnik je za DPA izjavil, da bi morali zahodnjaki na varno spraviti tudi tiste, ki jim talibani grozijo zavoljo njihovih "družbenih zavez", ter da naj se do Afganistana vzpostavi letalski koridor. Vsem Afganistancem v Nemčiji pa naj takoj zagotovijo begunsko zaščito, je dodal.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
