Cepilni nacionalizem na pohodu

Farmacevtska družba AstraZeneca je zmanjšala načrtovano dobavo cepiva proti covidu-19 Evropski uniji v prvem četrtletju za okoli 30 milijonov odmerkov, kar je tretjina pogodbenih obveznosti in za 25 odstotkov manj od obljub, ki jih je to britansko-švedsko podjetje dalo minuli mesec. V dokumentu z 10. marca, ki so ga dobili predstavniki EU, piše, da družba zdaj pričakuje, da bo do konca marca dobavila 30 milijonov odmerkov, aprila pa še 20 milijonov. Izvršni direktor AstraZenece Pascal Soriot je 25. februarja v Evropskem parlamentu sicer dejal, da bo družba poskušala do konca marca dobaviti 40 milijonov odmerkov.

To bomo krepko čutili tudi v Sloveniji. Medtem ko se je pričakovalo, da bo ta mesec v Slovenijo prišlo več kot 153.000 odmerkov cepiva AstraZenece, pa so na NIJZ za STA pojasnili, da bo vključno z že dobavljenimi cepivi prišlo skupno 45.860 odmerkov. V prihodnjih dveh tednih naj bi tako prejeli skupno manj kot 10.000 cepiv tega proizvajalca.

​ZDA ne dajo cepiv

Po drugi strani pa je v farmacevtskih tovarnah v ZDA pripravljenih več deset milijonov odmerkov cepiva britansko-švedske AstraZenece, ki čakajo na rezultate kliničnih testov, je poročal ameriški časnik New York Times (NYT). O usodi tega cepiva poteka burna razprava med predstavniki Bele hiše in zdravstvenih oblasti. Nekateri menijo, da bi morala administracija dovoliti, da gre cepivo tja, kjer ga nujno potrebujejo, medtem ko drugi pravijo, da se mu ne bi smeli odpovedati. "Kot razumemo, so se druge vlade obrnile na ameriško vlado glede donacije odmerkov cepiva AstraZenece in prosili smo ameriško vlado, naj dobro razmisli o teh prošnjah," je povedal tiskovni predstavnik družbe Gonzalo Vina. Toda ameriška administracija je za zdaj zavrnila prošnjo, še poroča NYT, ki se sklicuje na vire v ameriški vladi.

To je le eden, verjetno najbolj v nebo vpijoč primer svetovnega spopada za cepiva in egoizma držav, ki cepiv nočejo dati iz svojih skladišč. Evropska komisija, ki se je v imenu vseh 27 članic EU dogovarjala o skupni dobavi cepiv, češ da bo tako dosegla najboljše časovne in finančne pogoje, pa je vse bolj na udaru kritik. V Evropski komisiji so tudi zato sporočili, da so veljavnost mehanizma za nadzor izvoza cepiv podaljšali do konca junija. Kot razlog so navedli zamude pri dobavi cepiv EU. Doslej so odobrili 249 prijav izvoza v 31 držav, le eno so zavrnili - izvoz cepiva AstraZenece iz Italije v Avstralijo. "AstraZeneca bo morala okrepiti prizadevanja, sicer prva blokada izvoza cepiva iz Italije v Avstralijo ne bo zadnja," ob tem opozarja predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. V pogovoru z novinarji je spomnila na bistvo mehanizma za nadzor izvoza cepiv - če podjetje ne izpolni obveznosti do EU, izvoza ni mogoče dovoliti.

V Evropi vse bolj vsak po svoje

Evropska unija se je zaradi dobav cepiv ali sestavin zanje zapletla tudi v diplomatski spor z Veliko Britanijo. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v torek stresel očitke glede cepilnega nacionalizma. "Velika Britanija in ZDA so uvedle popolno prepoved izvoza cepiv in sestavin cepiv, ki jih državi proizvedeta na svojih tleh," je zapisal. Britanski premier Boris Johnson in zunanji minister Dominic Raab sta to takoj zanikala - res pa je, da ima Velika Britanija daleč najvišjo precepljenost v Evropi, saj je najmanj prvi odmerek prejelo več kot 35 odstotkov Britancev. Vladi v Londonu po brexitu pač ni treba upoštevati evropskega cepilnega mehanizma in lahko vse počne po svoje. Zanimivo, na drugem mestu med evropskimi državami po precepljenosti prebivalstva je Srbija s skoraj 20 odstotki, medtem ko je povprečna precepljenost v EU okoli 10-odstotna.

Prav zato so mnoge članice EU pričele solirati z dobavami cepiv. Madžarska na primer uporablja tudi rusko cepivo Sputnik V in kitajsko Sinopharm, prav tako Češka, Slovaška in Hrvaška pogledujejo proti ruskemu cepivu. Ne rusko ne kitajsko cepivo sicer nimata dovoljenja Evropske agencije za zdravila (Ema). Toda rusko cepivo je očitno tako privlačno, da ga bodo pričeli proizvajati zunaj meja Rusije v vsaj dveh evropskih državah; v Srbiji naj bi proizvodnjo zagnali do konca maja, v Italiji pa do konca leta. Zanimiv je tudi Izrael, ena farmacevtskih velesil: sodelovanje pri razvoju novih cepiv z njim sta najprej napovedali Avstrija in Danska, potem pa še Češka in Slovaška. V Izraelu so doslej, mimogrede, z vsaj enim odmerkom cepili že več kot polovico državljanov.

Slovenija bo, kot je premier Janez Janša napovedal v državnem zboru 23. februarja, iskala dodatne načine za dobavo cepiv. "Preučujemo vse možnosti, ki bodo realne in ki bodo varne," je dodal predsednik vlade. Kaj je s tem konkretno mislil, še ni znano.