Le nekaj mesecev pred oktobrskimi parlamentarnimi volitvami na Češkem je opozicija sprožila proces preverjanja zaupnice premierja Andreja Babiša, ustanovitelja vladajoče stranke ANO. Očitali so mu korupcijo in slabo odzivanje na pandemijo covida-19, a eden najbogatejših Čehov, po podatkih revije Forbes "težek" dobre tri milijarde evrov, je nezaupnico preživel. Pri tem so mu pomagali opozicijski komunisti, ki so že pred tem sporočili, da ne bodo glasovali. Opozicija je tako zbrala le 89 glasov za nezaupnico v 200-sedežnem parlamentu.
Češka policija je sicer zadnji dan maja na tožilstvo vložila ovadbo zoper Babiša zaradi suma zlorabe evropskih sredstev. Preiskovalci Babiša bremenijo, da je leta 2007 kmetijski kompleks Štorkljino gnezdo izločil iz svojega holdinga Agrofert, da bi bil upravičen do evropskih sredstev za majhna podjetja. Šlo naj bi za dva milijona evrov. Policija je ovadbo proti Babišu vložila že leta 2019, vendar je tožilstvo ugotovilo, da so bile obtožbe neutemeljene, in ovadbo zavrglo. Med nadzorom so ugotovili nepravilnosti pri tej odločitvi, zato je tožilstvo istega leta znova odprlo primer proti Babišu in njegovi pomočnici Jani Mayerovi. Babiš je tudi pod pritiskom Evropske komisije, saj mu v primeru Agrofert očita navzkrižje interesov. Toda češki premier vztraja, da je Agrofert prenesel na dva skrbniška sklada ravno zato, da bi se izognil navzkrižju interesov, vendar je v javno dostopnih registrih še vedno naveden kot dejanski lastnik holdinga.
Bo pa se s primerom ukvarjalo v torek ustanovljeno evropsko tožilstvo. Češki tožilci so namreč preiskavo Babiševega konflikta interesov predali v delo EPPO. Evropsko javno tožilstvo EPPO s sedežem v Luksemburgu je namreč pristojno za preiskavo in pregon kaznivih dejanj s posledicami za proračun EU, kot so goljufije, korupcija, pranje denarja in čezmejne goljufije na področju DDV. Sestavljeno je dvonivojsko - centralizirano in decentralizirano. Na čelu je glavna evropska tožilka, nekdanja glavna tožilka romunskega državnega direktorata za boj proti korupciji Laura Kövesi, na sedežu tožilstva v Luksemburgu pa deluje 22 tožilcev, po eden in vsake države, ki sodelujejo v tem tožilstvu (od članic EU se za sodelovanje v tožilstvu niso odločile Poljska, Danska, Švedska, Madžarska in Irska). Med tožilci, ki delujejo v Luksemburgu, je tudi slovenski tožilec Jaka Brezigar, ki ga je Svet Evropske unije na to mesto imenoval julija lani. Decentralizirani nivo pa je sestavljen iz delegiranih evropskih tožilcev. Ti preiskave in pregone opravljali na nacionalnem nivoju, a popolnoma neodvisno od nacionalnih oblasti.
Tožilce je delegiralo 20 držav, med njimi ni Slovenije ter Finske. Zapleti v Sloveniji so znani, vlada se je odločila, da ponovi postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, zaradi česar je odstopila pravosodna ministrica Liljana Kozlovič. Državnotožilski svet je na ta položaj predlagal Mateja Oštirja in Tanjo Frank Eler, ki pa sta moteča za predsednika vlade Janeza Janšo in stranko SDS. Državnotožilski svet bo zaradi nezakonitega ravnanja vlade v postopku imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev Državnemu odvetništvu predlagal vložitev tožbe zaradi kršitve zakona v škodo javnega interesa. Tožilci namreč poudarjajo, da je bil postopek oblikovanja predloga izveden v skladu s predpisi, izbira kandidatov pa je temeljila na presoji njihove strokovnosti.
