Davos v znamenju ukrajinske krize. Zakaj je Golob zavrnil povabilo?

Po dveh koronsko okrnjenih letih bo mondeni švicarski Davos spet cel teden središče političnega in gospodarskega sveta. Na 53. forumu z naslovom Sodelovanje v razdrobljenem svetu sicer ne bo voditeljev treh najmočnejših svetovnih vojaških in gospodarskih sil - ZDA, Kitajske in Rusije (slednji pod švicarskimi vršaci niso zaželeni) -, a ne bo manjkalo zvenečih imen s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen na čelu. Med sodelujočimi so predvideni še nemški kancler Olaf Scholz, južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa in njegov južnokorejski kolega Yoon Suk Yeol, pa tudi vodilni predstavniki Združenih narodov, Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne trgovinske organizacije in Nata. Ne gre spregledati niti, da bo goste nagovorila voditeljica beloruske opozicije Svetlana Tihanovska, in to prav na dan, ko ji v Minsku začnejo soditi zaradi veleizdaje in protiustavnega poskusa prevzema oblasti.

Premier Golob zavrnil povabilo

Vabilo je prejel tudi slovenski premier Robert Golob, ki pa se foruma ne bo udeležil. "Predsednik vlade dr. Robert Golob se je mednarodnim dejavnostim odpovedal zato, ker se želi osredotočiti na zdravstveno reformo in druga strukturna vprašanja. Priložnost za udeležbo v Davosu bo ponovno prihodnje leto, letos je tam podpredsednica slovenske vlade in zunanja ministrica Tanja Fajon," so na Večerovo vprašanje, čemu se odreka udeležbi na enem najpomembnejših svetovnih forumov, odgovorili v njegovem kabinetu. Ni prvi premier iz Slovenije, ki je vabilo zavrnil, morda je ostala najbolj v spominu neudeležba tedanjega predsednika vlade Janeza Janše leta 2008, ko je Slovenija prvič predsedovala Svetu EU. V zadnjem času sta se srečanja v Davosu kot premierja udeležila Marjan Šarec leta 2020 in dr. Miro Cerar dve leti prej, najpogostejši gost pa je bil pokojni dr. Janez Drnovšek, ki se je v Davosu kot premier ali predsednik vlade mudil več kot desetkrat. A na koncu je bil nad Svetovnim gospodarskim forumom razočaran. "Dolga leta sem sodeloval, na koncu pa prišel do spoznanja, da se tam pravzaprav ne dogaja nič takega, kar bi bilo pomembno za svet oziroma kar bi lahko spreminjalo svet na bolje. Velikokrat so ta srečanja bolj namenjena razkazovanju ega politikov in drugih osebnosti, ki se med seboj srečujejo in dajejo drug drugemu videz pomembnosti. Za tem je pa zelo malo vsebine, včasih skoraj nič. Vse je zelo prazno. Veliko pompa in zelo malo učinka." To je povedal v intervjuju za Večer leta 2007, ko je bil že hudo bolan.

Zunanja ministrica, ki odhaja v Davos s turneje po zahodnobalkanskih državah, bo sodelovala na kar sedmih panelnih razpravah. "Na 53. Svetovni gospodarski forum odhajam z jasno vizijo: Slovenijo želim predstaviti kot moderno, socialno in zeleno državo, ki prevzema del odgovornosti za reševanje najbolj perečih izzivov našega časa. Srečanje v Davosu bom uporabila tudi za številna srečanja na temo slovenske kandidature za Varnostni svet Združenih narodov. Toliko vplivnih voditeljev na enem mestu predstavlja izjemno priložnost, da predstavimo argumente, zakaj smo odlična kandidatka. Predvsem pa je forum stičišče najuspešnejših predstavnikov svetovnega gospodarstva, zato bom veliko časa namenila promociji slovenskega gospodarstva in ustvarjanju novih priložnosti za slovenske podjetnike. Vesoljska industrija, denimo, je dober primer panoge, kjer ima Slovenija dodano vrednost," je pojasnila.

Notranji problemi pred svetovnimi

"Tovrstni dogodki so priložnost za vplivanje na agendo na področjih, ki so pomembna za vladno stranko in državo, promocijo vlade in države, pogovore z investitorji, mreženje ... Je pa veliko odvisno od tega, kakšno vlogo bi organizatorji namenili Golobu, ali bi bil na primer zgolj predstavnik države iz vzhodne Evrope ali bi lahko igral vidno vlogo na panelu o energetiki. Odvisno je tudi od tega, kako izdelan ima premier trenutno svoj zunanjepolitični program in poglede na to, kaj želi doseči, s kom govoriti, koga prepričati ...," o neudeležbi slovenskega premierja razmišlja politolog s katedre za mednarodne odnose fakultete za družbene vede dr. Marko Lovec. "Golob ni edini visoki predstavnik kakšne države, ki ga letos v Davosu ne bo, ravno nasprotno. Številni imajo trenutno na dnevnem redu občutljiva notranjepolitična vprašanja, zaradi česar bi bila njihova odsotnost lahko napačno razumljena - v Sloveniji poteka rekonstrukcija vlade, ki jo hkrati trese zdravstvena reforma, kjer je vlogo prevzel premier sam. Nazadnje pa je tu še odnos volilnega telesa do srečanj v mondenem Davosu. Tako za bolj levi kot za bolj desni del političnega telesa so ta srečanja problematična, elitistična, celo povezana s teorijami zarote. Spomnimo se kritik Šarca, ki je tja leta 2020 letel s falconom, tik pred izbruhom epidemije. Golob bi glede na trenutni položaj vlade in domače izzive brez jasne vloge in izplena na forumu v Davosu težko upravičil 'smučanje v Švici'."

Glavne teme bodo sicer v senci vojne v Ukrajini oziroma vsega, kar je ta potegnila za sabo. Cene energentov so poletele v nebo. Čeprav so se razmere nekoliko umirile, je kriza mnogim državam prinesla streznitev, da je čas za končanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv. Tudi prehranska kriza ima z ruskim napadom na Ukrajino kar nekaj skupnih imenovalcev, saj je Ukrajina znana kot žitnica Evrope in predvsem revnejšim državam predstavlja izjemno pomemben vir cenovno dostopne hrane. Otežene globalne gospodarske razmere, ki jih je v veliki meri mogoče pripisati tudi pandemiji covida-19, so vodile v marsikje vrtoglave stopnje inflacije, kar je centralne banke spodbudilo k zviševanju obrestnih mer. Mnogi analitiki se še vedno bojijo začaranega kroga, ki bi ga to lahko povzročilo.