Deltakron, različica, ki je ni bilo ali kako znanost regulira samo sebe

(ank)
23.01.2022 18:30

Deltakron je dobro opozorilo o širjenju napačnih informacij med pandemijo. Napake se dogajajo in priznanje je nujno.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Sedmega januarja je virolog Leondios Kostrikis na lokalni televiziji objavil, da je njegova raziskovalna skupina na univerzi na Cipru v Nikoziji identificirala več genomov SARS-CoV-2, ki so vsebovali elemente tako različic delta kot o​mikron.

Kostrikis in njegova ekipa sta jih poimenovala deltakron in isti večer so naložili 25 zaporedij v priljubljeno javno spletišče GISAID. Zgodbo je 8. januarja prevzel finančni časopis Bloomberg, Deltakron pa je postal mednarodna novica. Odziv znanstvene skupnosti je bil hiter. Številni strokovnjaki so tako na družbenih omrežjih kot v tisku izjavili, da 52 zaporedij ne kaže na novo različico in da niso posledica rekombinacije - genske izmenjave informacij - med virusi, ampak je verjetno posledica kontaminacije v laboratoriju.

Zgodba o tem, kako je majhen skupek sekvenc SARS-CoV-2 postal središče kratke in intenzivne znanstvene polemike, je zapletena. In čeprav nekateri raziskovalci pozdravljajo sistem za hitro odkrivanje morebitne napake zaporedja, drugi opozarjajo, da so lahko dogodki prejšnjega tedna dobro opozorilo o širjenju napačnih informacij med pandemijo. Kostrikis pravi, da so bili vidiki njegove prvotne hipoteze napačno razumljeni in da - kljub zmedenemu imenu, ki so ga nekateri mediji razumeli, da so zaporedja zaporedja rekombinantnega virusa delta-omikron​ - ni nikoli rekel, da zaporedja predstavljajo hibrid. Kljub temu jih je 72 ur po tem, ko so raziskovalci naložili sekvence, Kostrikis odstranil iz javnega pogleda v bazi podatkov, dokler ne bo nadaljnjih preiskav, poroča Nature.

Zgodba ostaja tudi dober primer samoregulacije v znanosti. (ank)

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta