Diplomacija zaradi ukrajinske krize na visokih obratih

Evropska unija je po mesecih zimskega spanja končno ugotovila, da je tudi Ukrajina v Evropi in da se tam lahko prične vojna. Po tednih pogajanj o razrešitvi ukrajinsko-rusko-ameriške krize, ki so v glavnem potekala med uradnima Washingtonom in Moskvo, so se v zadnjih dneh na svoje mirovniške misije odpravili številni evropski državniki in diplomati. Rezultat je bil pričakovano pičel, preboja glede glavne ruske zahteve, da se zveza Nato preneha širiti proti vzhodu, ni bilo, saj takšne obljube preprosto niso mogli dati.

Velika miza, majhen preboj

Najbolj na očeh je bil vsekakor ponedeljkov obisk francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Moskvi. Francija predseduje Svetu EU, še bolj pa se pripravlja na aprilske predsedniške volitve. Macronu, ki se po slovesu nemške kanclerke Angele Merkel skuša pozicionirati kot novi neformalni lider sedemindvajseterice, predvolilne ankete kažejo dobro, a ambiciozni predsednik si želi tudi kak odmeven zunanjepolitični dosežek. Da ga v Moskvi ne bo dosegel, so že pred obiskom opozarjali ruski diplomati.

Tako je tudi bilo. Več kot peturni pogovor Macrona in ruskega predsednika Vladimirja Putina ni prinesel pomembnejšega preboja, bi pa lahko nekateri Macronovi predlogi predstavljali osnovo za napredek, je po srečanju, med katerim sta državna voditelja sedela za gromozansko mizo, eden od drugega oddaljena več metrov, dejal Putin. Velika miza sicer ni prinašala nobenega simboličnega sporočila, enako je lahko Putina z razdalje pred dnevi gledal madžarski premier Viktor Orban. "Številne njegove ideje, predlogi ... so mogoči kot osnova za nadaljnje korake," je na tiskovni konferenci po sestanku z Macronom še dejal ruski predsednik, a tega ni konkretiziral. Putin se je francoskemu kolegu še zahvalil za njegova prizadevanja za rešitev spora in zanikal, da bi bila Rusija agresivna do Ukrajine ali Zahoda. "Nismo mi tisti, ki se pomikamo proti Natovim mejam," je dejal. Uradni Kijev je obtožil, da ignorira vse priložnosti za mirno rešitev krize. "Kar se nas tiče, bomo naredili vse, da najdemo kompromise, ki ustrezajo vsem. Ne bo namreč zmagovalcev, če bo na evropski celini izbruhnila vojna," je dejal. Ob tem je ocenil, da dialoga z ZDA in Natom še ni konec.

S to ne najboljšo popotnico se je Macron napotil v Kijev. Tam je pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim izjavil, da je Putina uspel prepričati, da glede Ukrajine ne bo dodatnih "degradacij niti eskalacij". Kot je dodal, je Putinu ponudil konkretna varnostna jamstva in v zameno dobil omenjeno zagotovilo. "Moj namen je bil zamrzniti igro, preprečiti zaostritev in odpreti vrata novim perspektivam. Ta cilj je zame izpolnjen," je novinarjem v Kijevu sporočil Macron. Glede Putinovega odziva je dejal, da ni niti za trenutek pomislil, da bi lahko ta kakšne poteze sprejel že v ponedeljek.

Nemčijo skrbi usoda Severnega toka 2

Skoraj takrat kot v Moskvi je potekal pomemben sestanek tudi v Washingtonu, kjer je ameriški predsednik Joe Biden gostil nemškega kanclerja Olafa Scholza. Tam se je največ govorilo o morebitnih sankcijah Zahoda proti Rusiji v primeru invazije na Ukrajino, saj je Nemčija gospodarsko zelo odvisna od ruskega plina oziroma nedavno zgrajenega plinovoda Severni tok 2. Scholz ni hotel potrditi, da se bo Nemčija v primeru ruskega napada odpovedala plinovodu, je pa to nedvoumno povedal Biden, ki ni znal odgovoriti, kako bodo to dosegli, ker v projektu sodelujejo zasebna podjetja. "Če bo Rusija nadaljevala ogrožanje Ukrajine s tanki in enotami, vam lahko zagotovim, da Severnega toka 2 več ne bo," je zatrdil Biden. Scholz je dejal le, da so z ZDA popolnoma usklajeni in bodo skupaj sprejeli vse potrebne ukrepe. ZDA želijo, da se Nemčija odpove projektu tudi brez ruskega napada na Ukrajino, ker bo plin iz Rusije potoval pod Baltikom neposredno v Nemčijo mimo Ukrajine, ki bo s tem izgubila precej dohodka.

"Obstaja vojaška grožnja Ukrajini in ne moremo biti tiho. Vidimo številne enote na meji z Ukrajino in to je resna grožnja evropski varnosti, zato je pomembno, da ukrepamo skupaj, stojimo skupaj in storimo, kar je treba, skupaj. Enotni smo, delamo skupaj in smo dali jasno vedeti, da če se zgodi vojaška agresija na Ukrajino, bo to prineslo hude posledice, o katerih smo se dogovorili. Pomembno je, da smo intenzivno delali na možnih sankcijah skupaj. Nočemo začeti, ko bo invazija že potekala," pa je med drugim dejal Scholz. Dodal je, da je sporočilo dovolj jasno, da ga razume tudi Rusija.

In medtem ko Ukrajina opozarja Zahod, naj ne ustvarja panike, ZDA trdno zagovarjajo svoje stališče, da je ruska ofenziva zelo verjetna. "To ni ustvarjanje panike. To so preprosto dejstva," je v ponedeljek zatrdil ameriški zunanji minister Antony Blinken. Pred dnevi je namreč iz ameriške administracije pricurljala vsebina obveščevalnega poročila o razmerah na rusko-ukrajinski meji, po katerem naj bi bilo tam že 110.000 ruskih vojakov oziroma 70 odstotkov enot in opreme, ki jih Rusija potrebuje za obsežen napad na sosedo. Dodana je bila ocena, da bi lahko invazija sledila že sredi februarja.