Dorothee S. Spehar: "Oprostite, krznen plašč moje mame je bolj ekološki kot novi iz umetnega krzna"

Kristina Božič
30.10.2019 08:07

Modna revizorka in ustanoviteljica berlinsko-newyorške agencije DS o tem, ali je moda lahko trajnostna in okoljsko ter družbeno odgovorna. Ter kaj to sploh pomeni.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dorothee Sarah Spehar, modna revizorka in svetovalka
krb

Je moda, ki temelji na vedno novih stilih, lahko zares trajnostna?
"Glavni nesporazum je, da danes modo enačimo s hitro modo. Če se vrnemo v času nazaj, preden so nam oprali možgane, da moramo vsi imeti možnost iti v zaro ali h&m petkrat na mesec, da kupimo majčko, ki jo vržemo v koš, potem ko jo nosimo 10 minut, bomo ugotovili, da je bila vloga mode nekoč drugačna. Kolekcije so bile predstavljene na dnevih mode, kupci so izbrali, kar jim je bilo všeč, na podlagi naročil so se modni kosi naročili, proizvedli in dostavili trgovinam ali neposredno kupcem. Hitra moda je prinesla idejo, da moramo neprestano kupovati nova oblačila.
Osebno želim povezati s kupci oblikovalce in znamke, ki niso del hitre mode in ne proizvedejo neskončne količine oblačil. Ker je dobra kvaliteta praviloma nekoliko dražja, ne nujno luksuzna, vodi to tudi k spreminjanju nakupovalnih navad. Drugače je, ali kupiš majico za 60 ali za 9 evrov v eni od prodajaln hitre mode. Tu se trajnost poveže z nakupom – gre za resnično vrednost."
A danes je človek, tudi če je pripravljen plačati za majico več denarja, soočen s tem, da so tudi dragi modni kosi narejeni na Kitajskem ali v Bangladešu v dvomljivih pogojih dela.
"Gre za transparentnost. Drži, informacija, da je nekaj izdelano na Kitajskem, v Pakistanu ali v Indiji, nariše pred oči večine ljudi podobe izkoriščanja delavk in delavcev. A tudi v teh državah lahko delo poteka pod dostojnimi in spoštljivimi delovnimi pogoji. In razmere niso nujno boljše za delavce v vzhodni in južni Evropi. Gre za preglednost in trajnostnost celega cikla, za konkretne mehanizme, ki zagotavljajo nadzor nad industrijskimi obrati in produkcijskimi cikli. Gre za dostopnost informacij o izvoru materialov. A to moramo kupci zahtevati – informacije, od kod nekaj pride in kje je bilo proizvedeno, nam morajo postati dostopne. Živilska industrija naj bi bila znanilka trendov, pet do sedem let pred ostalimi sektorji. Vidimo, da se veliko pozornosti posveča izvoru hrane in sestavin. Samoumevno je, da hoče kupec vedeti za izvor hrane. Pri modi se moramo vrniti na točko, ko bomo lahko, kar želimo kupiti, sledili do izvora materialov in dela. Verjetno to ne bo mogoče postaviti za splošno pravilo, saj bodo vedno obstajali kupci, ki bodo želeli zgolj najcenejše. A verjamem, da, če hočemo, lahko v modnem svetu dosežemo transparentnost – skozi vso verigo dobaviteljev."

Dorothee Sarah Spehar, modna revizorka in svetovalka, gostja konference o modi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje pretekli teden, poudarja vlogo, ki jo imajo v modnem svetu kupci: "To moramo zahtevati – informacije, od kod nekaj pride in kje je bilo proizvedeno, nam morajo postati dostopne."
krb
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta