Medtem ko teleskop Hubble kroži okoli Zemlje, bo teleskop Webb pravzaprav hkrati z Zemljo krožil okoli Sonca.
Vesoljski teleskop James Webb je v ponedeljek, skoraj mesec po izstrelitvi v vesolje, končno dosegel svoj cilj. Točka, na kateri je nameščen teleskop, je od Zemlje oddaljena več kot milijon in pol kilometrov oziroma štirikrat dlje kot Luna. Vesoljski observatorij je svojo orbito, poimenovano L2, dosegel v ponedeljek. "Dobrodošel doma, Webb," je v izjavi zapisal direktor ameriške vesoljske agencije Nasa Bill Nelson. "Čestitke vsej ekipi, ki je s svojim trdim delom poskrbela, da je Webb varno dopotoval do svoje orbite. Zdaj smo še korak bližje temu, da razkrijemo skrivnosti vesolja. Komaj že čakam, da bomo poleti videli Webbove prve vpoglede v vesolje."
Morda se sliši nenavadno, da je pot teleskopa do njegove orbite trajala mesec dni, toda teleskop James Webb je vendarle edinstven. "Če denimo vržete žogo v zrak tako močno, kot jo le lahko, najprej leti zelo hitro, nato se zaradi delovanja sile težnosti upočasni, dokler se v nekem trenutku ne ustavi in pade nazaj na Zemljo," je za televizijo CNN pojasnila Karen Richon, glavna inženirka za dinamiko letenja teleskopa James Webb v Nasinem vesoljskem centru Goddard v Marylandu. "Tako kot pri žogi se je tudi Webbova hitrost letenja upočasnjevala, in če bi to dopustili, bi se v nekem trenutku ustavil in padel nazaj na Zemljo."
Če pa bi raketa Ariane 5, ki je teleskop ponesla v vesolje, letele le malo hitreje, bi lahko teleskop zgrešil svojo orbito. Tedaj bi morali pritisniti na zavoro, njegovo zrcalo in drugi instrumenti pa bi lahko bili izpostavljeni Soncu. Medtem ko teleskop Hubble kroži okoli Zemlje, bo teleskop Webb pravzaprav sočasno z Zemljo krožil okoli Sonca. V svoji orbiti bo poravnan z Zemljo in Soncem, zaradi česar bo zaščiten pred toploto, ki jo oddajajo Sonce, Zemlja in celo Luna. Pomembno je, da teleskop ostane hladen, saj bo vesolje opazoval v infrardeči svetlobi in zaznaval najšibkejše signale zelo oddaljenih objektov. Ker je mogoče infrardečo svetlobo zaznati kot toploto, mora biti teleskop zaščiten pred viri toplote. Teleskop je opremljen s petplastnim sončnim ščitom, ki varuje njegovo zrcalo in instrumente pred močnimi sončnimi žarki. Ti se namreč ne smejo segreti in morajo ohraniti temperaturo minus 223 stopinj Celzija, da bodo lahko pravilno delovali.
Webbova orbita se imenuje druga Lagrangeova točka v sistemu Zemlja-Sonce ali krajše L2. Te točke so dobile ime po Josephu-Louisu Lagrangu, matematiku iz 18. stoletja, ki se je ukvarjal s "problemom treh teles" oziroma s stabilnimi konfiguracijami, ki omogočajo, da troje teles kroži eno okoli drugega, pri tem pa ostajajo na svojem relativnem položaju. Webb sicer ne bo miroval in bo v bistvu krožil okoli omenjene točke L2 s ciklom na vsakih pol leta. Tirnico bo treba tudi popravljati. Vendar je bilo utirjanje v ponedeljek tako uspešno, da se je minimalna pričakovana življenjska doba teleskopa, ki je pet let, krepko podaljšala. "Do nekje približno 20 let," je novinarjem dejal upravitelj observatorija James Webb Keith Parrish.
Teleskop so v vesolje z raketo izstrelili 25. decembra z izstrelišča v Francoski Gvajani. Samo štirinajst dni pozneje se je tudi uspešno razprl, kar pomeni, da se je pravilno razpelo vseh 18 delov njegovega primarnega zrcala, s pomočjo katerega bodo lahko znanstveniki preučevali vesolje in atmosfere eksoplanetov.
