EU mora postati neodvisna od ruske nafte, premoga in plina, so odločeni voditelji

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Estonska premierka Kaja Kallas v Evropskem parlamentu
Evropski Parlament

Ruska invazija na Ukrajino je naš prostor pripeljala v negotovo obdobje. Čez noč se je spremenil evropski odnos do varnosti, spremenili se bodo odnosi sveta do Rusije, je v nagovoru Evropskemu parlamentu (EP) izpostavila estonska premierka Kaja Kallas. Po neuspelem ruskem poskusu bliskovitega padca Kijeva je napovedala dolgotrajno vojno in EU pozvala h konsistentnemu izvajanju ukrepov za vsesplošno izolacijo ruskega političnega vrha. Navedla je besede nekdanjega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki je na nedavnem zasedanju ruskega varnostnega sveta Vladimirju Putinu dejal: "Prej ali slej se bo Zahod naveličal sam od sebe, spet bodo pristopili k nam in nas povabili k pogajanjem." "Temu se bomo mogli upreti," je bila odločna.

Eden od načinov, ki se na evropskih tleh zaradi 70-letnega obdobja miru zdi neverjeten, za to je povečanje izdatkov za vojaško varnost. Cilj članic zveze Nato je vlaganje v obrambno varnost v višini dveh odstotkov BDP. Kallasova se je zahvalila Nemčiji, ki je to pred dnevi že storila. Slovenija bo v tem letu za obrambo namenila 1,3 odstotka BDP, prihodnje leto je zanjo predvidenih 1,4 odstotka BDP, v letu 2024 pa 1,5 odstotka BDP, je februarja v Bruslju dejal obrambni minister Matej Tonin. Slovenija se tako pri doseganju cilja uvršča na 25. mesto med 30 državami članicami Nata.

Nova doba v evropski zgodovini

Da bo vojna trajala še dolgo, meni tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Putinov mentalni univerzum je opisal kot povsem drugačnega od evropskega. Avtokratu ni mar za ljudi, mar mu je zgolj za moč. To je v demokratičnem svetu težko razumeti, zato moramo poleg okrepitve evropskega obrambnega sistema pretrgati tudi popkovino z Rusijo in z njo povezane odnose, s katerimi neposredno financiramo njegovo vojno, je dejal. Izpostavil je, da igra Rusija v svetovnem gospodarstvu pomembno vlogo zgolj zaradi energentov. Zaradi sankcij, ki bi jo prizadele ravno na tem področju, Rusija kmalu verjetno ne bo zmožna plačevati dolgov, vrednost rublja pa je že strmoglavila, je dejal. Evropski parlament je v sredo še zaostril sankcije, ki bodo med drugim prizadele skupno 160 ruskih oligarhov. Prav tako sankcije iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift izključujejo tri beloruske banke. Razširili so tudi seznam tehnologij in blaga, za katere velja prepoved izvoza. Evropska komisija sicer že pripravlja nove sankcije, ki bi iz sistema Swift izključile še več ruskih bank.

Kallasova in Borrell sta državljane EU pozvala k varčevanju pri porabi energentov, predvsem zemeljskega plina. Enako je storila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. To bo z zmanjšanjem temperature za eno stopinjo v zgradbi parlamenta storil tudi EP, je omenila njegova predsednica Roberta Metsola.

EU potrebuje neodvisen energetski sistem

V luči dogodkov na vzhodu Evrope je Evropska komisija v torek predstavila načrt REPowerEU za odpravo odvisnosti Evrope od ruskih energentov in za njeno samozadostnost. Načrt določa tudi ukrepe za reguliranje cen, državno pomoč in obdavčitev, da bi evropska gospodinjstva in podjetja zaščitili pred izjemno visokimi cenami.

Z ukrepi iz načrta bi lahko porabo fosilnega plina postopno zmanjšali vsaj za 155 milijard kubičnih metrov, kar je enako količini, uvoženi iz Rusije v letu 2021. Do konca tega leta bi lahko uresničili dve tretjini načrta, menijo pri Evropski komisiji. Tako bi zmanjšali prekomerno odvisnost od enega dobavitelja, uvoz plina pa preusmerili k več neruskim dobaviteljem.

Estonska premierka Kaja Kallas in predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola
Evropski Parlament

"Edino pot v strateško in energetsko avtonomijo bomo v EU dosegli samo z uresničitvijo zelenega prehoda. Kratkoročno lahko ranljivost omilimo z diverzifikacijo virov, a pri tem moramo biti previdni, da se ne spravimo v nove odvisnosti," je na zasedanju dejal slovenski evroposlanec Klemen Grošelj. Von der Leynova je odločena, da moramo takoj postati neodvisni od ruske nafte, premoga in plina: "Hitreje ko bomo prešli na obnovljive vire energije in vodik ter izboljšali energijsko učinkovitost, hitreje bomo zares neodvisni in sami obvladovali svoj energetski sistem."

Poleg tega je namera Evropske komisije, da bi podzemna skladišča vsako leto do 1. oktobra napolnila svoje zmogljivosti do najmanj 90 odstotkov. "Za preostanek zime ima Evropa zadostne zaloge plina, vendar moramo nujno zapolniti rezerve za naslednje leto," je dejala komisarka za energijo Kadri Simson.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta