Iz Evropske unije prihajajo kritike, ker sta Madžarska in Poljska v ponedeljek blokirali bistvena dela tega svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo novega koronavirusa, skupaj vrednega 1824 milijard evrov, to je uredbo o večletnem proračunu in sklep o lastnih virih, za kar je potrebno soglasje držav članic. Madžarska in Poljska sta na ravni veleposlanikov v Bruslju omenjena dela svežnja blokirali. Kot je znano, namreč nasprotujeta dogovoru o uredbi o pogojevanju evropskih denarjev z vladavino prava. Omenjena uredba je prav tako del svežnja, a se sprejema s kvalificirano večino, ki pa je bila zagotovljena že brez glasov Budimpešte in Varšave.{infobox-quote_full}144973{/infobox-quote_full}
Evropski diplomatski viri opozarjajo, da blokada pomeni novo krizo in zamude pri sprejemanju svežnja, ki vključuje prihodnji večletni proračun v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. "Slovenija podpira sprejetje dogovora o večletnem finančnem okviru in instrumentu za okrevanje," so včeraj za STA poudarili v slovenskem zunanjem ministrstvu. Dodali so, da mora biti skupen cilj EU začeti dogovor izvajati čim prej. Vendar je treba iskati rešitve, ki bodo sprejemljive za vse države članice: "Sicer lahko pridemo v položaj, ko bodo države, ki so bile pri nekaterih elementih paketa preglasovane, nasprotovale dogovoru."{infobox-gray}144974{/infobox-gray}
Verjetje v dogovor
V Večeru smo na slovenske evropske poslance iz največje politične grupacije v Evropskem parlamentu, to je Evropske ljudske stranke (EPP), naslovili vprašanje o zapletu oziroma napovedi madžarsko-poljske blokade. Vprašali smo Romano Tomc in Milana Zvera iz SDS - ki sta oktobra v Evropskem parlamentu že glasovala zoper pogojevanje evropske pomoči s spoštovanjem vladavine prava, temeljnih pravic in demokracije - in Ljudmilo Novak iz NSi, ki je oktobra pri tem glasovala za.{api_embed_photo_R30}606196{/api_embed_photo_R30}
Tomčeva in Zver sta odgovorila skupaj: "Za Slovenijo kot tudi za druge države je najbolj pomembno, da bo denar čim prej prišel do nas. Po obravnavi v Evropskem parlamentu so se nadaljevala pogajanja v trialogu, s katerim je bil dosežen kompromis, ki je za Slovenijo sprejemljiv. Celoten zaplet izvira iz dejstva, da so nekatere države članice in večina v Evropskem parlamentu želele pogojevati večletni proračun in sklad za okrevanje z nedodelanim in pavšalnim mehanizmom o vladavini prava, ki ga je možno zlorabljati v politične namene. Dogovor, ki je bil sprejet v paketu, se ne nanaša samo na vladavino prava, ampak tudi na druge pomembne vsebine, kot je na primer financiranje stalnih evropskih programov: digitalne agende EU, zdravja, varovanja zunanjih meja, programa Erasmus+ in drugih."{api_embed_photo_L30}606197{/api_embed_photo_L30}
Evroposlanca nato poudarita: "Prizadevanja za iskanje rešitev še niso končana, saj se bodo pogovori z Madžarsko in Poljsko predvidoma nadaljevali na bilateralni ravni. Še enkrat poudarjava, da je ključno, da ne pride do blokade, kar predstavlja za pogajalce velik izziv. Evropska sredstva so v teh razmerah, ko je zaradi covid-19 krize prišlo do velikega upada gospodarske aktivnosti in brezposelnosti, resnično nujno potrebna. Verjameva, da bo na koncu prišlo do dogovora, sprejemljivega za vse."
Iz Bruslja prihajajo novice, da napovedani madžarsko-poljski blokadi finančnega svežnja EU nasprotujejo preostale članice EPP, ki ji pripada madžarski Fidesz.
EU misli resno
Slovenski premier Janez Janša je medtem v državnem zboru včeraj zatrdil, da ni prišlo do nobene blokade, kot naj bi bil vtis po poročanju medijev, saj da o tem še niso odločali niti Evropski parlament niti Svet EU in noben nacionalni parlament, ki bi morda lahko blokirali dogovor. Po njegovih besedah so bile samo izkazane namere, kar pa spravlja postopek v časovno stisko. Vladavina prava je temelj obstoja EU, na julijskem vrhu voditeljev članic EU je bilo o tem doseženo popolno soglasje, je še spomnil Janša. "Država, ki ne prisega na vladavino prava, ki nima svojega delovanja usklajenega z vladavino prava, po (lizbonski) pogodbi sploh ne more biti članica EU," je dejal.{infobox-gray}144972{/infobox-gray}
Naj tukaj dodamo, da mora na koncu sveženj potrditi Evropski parlament. Ta je to pripravljen storiti, takoj ko bo na ravni držav članic dosežen dogovor. A po teh zapletih kaže, da o tem evroposlanci na naslednjem plenarnem zasedanju prihodnji teden še ne bodo mogli odločati, čeprav države denar za boj s pandemijo krvavo potrebujejo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
