Bombe in rakete padajo na ukrajinsko prestolnico Kijev, ruska vojska, ki je v četrtek zgodaj zjutraj pričela ofenzivo na neodvisno državo Ukrajino, pa očitno prodira na vseh frontah. V Kijevu je bilo slišati strele in eksplozije v četrti, kjer stojijo vladne stavbe. Ruske sile so zavzele eno od tamkajšnjih dveh letališč, ljudje bežijo iz tega skoraj trimilijonskega mesta. Podatki o mrtvih, ranjenih in številu beguncev se zelo razlikujejo, pač od tega, ali jih sporoča ukrajinska ali ruska stran.

Putin poziva k vojaškemu udaru

Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je dolgo časa zatrjeval, da ne namerava napasti nikogar, je danes ukrajinsko vojsko pozval, naj prevzame oblast v Kijevu ter vrže z oblasti predsednika Volodimirja Zelenskega in njegove sodelavce. "Vzemite oblast v svoje roke. Mislim, da se bomo lažje pogajali z vami kot s to bando neonacistov in odvisnikov od mamil," je dejal Putin v govoru, ki ga je predvajala ruska televizija. Izraz neonacisti sicer redno uporablja za poimenovanje članov ukrajinske vlade in predsednika Zelenskega, ki je sicer judovskega rodu. V govoru je Putin dejal še, da so banderiti - gre za izraz, ki se uporablja za privržence protisovjetskega borca v drugi svetovni vojni Stepana Bandere - in neonacisti v mestih, kot sta Kijev in Harkov, nakopičili orožje, tudi raketne sisteme. Dodal je, da se obnašajo kot teroristi povsod po svetu, skrivajo se za hrbti ljudi, pri tem pa Rusijo obtožujejo, da povzroča žrtve med civilisti. Znano je, da to delajo na priporočilo tujih svetovalcev, zlasti Američanov, je izjavil. "Še enkrat pozivam ukrajinske oborožene sile, ne dopustite, da bodo vaše otroke, žene in starejše uporabljali za živi ščit."

Težko je opredeliti, v kakšnem stanju je ukrajinska vojska, kot tudi, kje je politično vodstvo. Predsednik Volodimir Zelenski, ki se na posnetkih pojavlja v napol vojaški opravi, je Rusijo pozval k pogajanjem. Prvi predlog za pogovore je podal pozno v sredo tik pred rusko invazijo, drugega pa v četrtek zvečer. Zelenski je poudaril, da je njegov glavni cilj doseči mir v Ukrajini in zagotoviti varnost njenih državljanov, zato se je pripravljen pogovarjati z vsemi, tudi z Rusijo, v različnih oblikah in na katerem koli mestu. Uradna Moskva se je na to odzvala zadržano. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da je Putin pripravljen poslati delegacijo na pogovore v Minsk, ki je v preteklosti že gostil mirovne pogovore med Kijevom in Moskvo. Po navedbah Kremlja je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, ki na svojem ozemlju gosti ruske vojake, ki tudi s severa prodirajo v Ukrajino, pripravljen ustvariti pogoje za srečanje ruske in ukrajinske delegacije. V Kijevu se je menda pojavila ideja, da bi lahko Ukrajina v zameno za mir obljubila, da bo sprejela nevtralni status glede članstva v Natu. Moskva pa je ponudbo za pogajanja o nevtralnem statusu Ukrajine sprejela kot korak v pravo smer, je poročala nemška tiskovna agencija DPA.

Ostre reakcije iz Evrope

Nekoliko nenavadno je, da iz Združenih držav Amerike do sinoči ni bilo nobenih pravih odzivov, se je pa zato prebudila Evropska unija. Zunanji ministri EU so danes na zasedanju v Bruslju na seznam sankcij, ki jih EU zaradi invazije na Ukrajino uvaja proti Rusiji, dodali ruskega predsednika Vladimirja Putina in zunanjega ministra Sergeja Lavrova, je po zasedanju potrdil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. "Predsednik Putin in zunanji minister Lavrov sta skupaj s poslanci dume, ki podpirajo to agresijo, na seznamu sankcioniranih oseb," je sinoči povedal Borrell. Sankcije med drugim vključujejo zamrznitev njihovega premoženja v EU. Kot je dodal Borrell, je EU doslej uvedla sankcije le proti dvema voditeljema - Belorusije in Sirije, Aleksandru Lukašenku in Bašarju Al Asadu.

Odzvala se je tudi zveza Nato. Severnoatlantsko zavezništvo je sicer doslej veljalo za najresnejši problem za Rusijo, saj se ni pozitivno odzvalo na zahteve, naj se vojaška zveza neha širiti proti vzhodu, torej v Ukrajino, še manj pa na poziv iz Kremlja, da se morajo ameriški vojaki umakniti iz držav članic, sprejetih v Nato po letu 1997. Nato bo po ruskem napadu na vzhodnem krilu namestil svoje odzivne sile, tudi bojno konico oziroma sile za zelo hitro odzivanje.

Gre za sploh prvo namestitev teh sil z namenom skupne obrambe, je povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. To je po njegovih besedah najresnejša varnostna kriza v Evropi v minulih desetletjih. "To je treba vzeti resno, zato zdaj nameščamo Natove odzivne sile prvič v kontekstu skupne obrambe," je poudaril generalni sekretar. Gre za več tisoč vojakov, pomorske in zračne zmogljivosti, tudi za bojno konico oziroma sile za zelo hitro odzivanje. Za vzpostavitev bojne konice oziroma sil za zelo hitro odzivanje so se zaveznice dogovorile leta 2014 na vrhu v Walesu v odziv na rusko priključitev Krima in nato stopnjevanje rusko-ukrajinske krize s spopadi na vzhodu države.

Odbor ministrov Sveta Evrope pa je danes v skladu s svojim statutom sklenil, da Ruski federaciji s takojšnjim učinkom odvzame pravico do zastopanja v odboru ministrov in parlamentarni skupščini. Rusija, ki je članica Sveta Evrope od leta 1996, je bila v preteklosti že deležna podobnih sankcij. Po priključitvi Krima leta 2014 je bila ruski delegaciji v parlamentarni skupščini odvzeta volilna pravica, Rusija pa se je odzvala z bojkotom zasedanj skupščine in prekinitvijo plačevanja prispevka v proračun sveta.