Vojislav Bercko
London, Bruselj, Ženeva. To so tri mesta, ki jih bo v sedmih dneh obiskal ameriški predsednik Joe Biden. Za svojo prvo pot na tuje si je izbral Evropo, delavnik pa bo kljub svojim 78 letom imel natrpan kot redko kdo. Če naštejemo po vrsti: danes srečanje z britanskim premierjem Borisom Johnsonom, od jutri do nedelje zasedanje voditeljev najvplivnejših svetovnih držav G7, v nedeljo še avdienca pri britanski kraljici Elizabeti II., v ponedeljek vrh zveze Nato in ob tem posebno srečanje s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, v torek udeležba na vrhu EU-ZDA in za konec v sredo v Ženevi še srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Amerika je nazaj
"Amerika je nazaj," je že večkrat povedal Biden, ko je poudarjal, da se ZDA vračajo k multilateralizmu, doktrini, ki so jo zasledovali vsi njegovi predhodniki z izjemo Donalda Trumpa, ki je vedno znova poudarjal svoj slogan Najprej Amerika. V Veliki Britaniji bo največ pozornosti posvečene vrhu skupine G7 v Cornwallu. Tam bo poleg razprav o boju proti pandemiji in solidarnosti bogatih držav z donacijami cepiv za revne največ pozornosti namenjene dogovoru o globalnem davku na dohodke multinacionalnih podjetij v višini najmanj 15 odstotkov. Svetovne sile si že dalj časa prizadevajo, da bi multinacionalke, ki delujejo v več državah, v teh tudi pravično plačale davek. Trenutno lahko ta podjetja ustanovijo podružnice v državah z razmeroma nizko obdavčitvijo dohodka pravnih oseb in tam prijavijo dobičke. Biden ima sicer na domačih tleh veliko nasprotnikov tega davka, seveda predvsem iz vrst republikancev.
Tudi v zvezi Nato si bodo po vrhu v Bruslju verjetno oddahnili. Biden je že prej v Beli hiši sprejel generalnega sekretarja severnoatlantskega zavezništva Jensa Stoltenberga in mu izrazil trdno zavezo za tesno sodelovanje z zavezništvom. Največji izziv za Nato je vse bolj nepredvidljiv svet, Rusija, ki je agresivna do sosed, prav tako Kitajska in kibernetski napadi. Stoltenberg je dejal, da bo vrh v Bruslju uspešen zaradi trdnega izraza transatlantske enotnosti. "Skupaj smo močnejši," je poudaril.
Tudi odnosi med ZDA in Evropsko unijo naj bi se izboljšali. "Transatlantska vez je najmočnejše partnerstvo na svetu. S prihodom Bidna v Belo hišo sta se ton in delo v čezatlantskih odnosih občutno izboljšala, a srečanje skupine G7 in vrh EU-ZDA morata to zdaj prevesti v konkretne zaveze in napredek pri reševanju trgovinskih sporov," je včeraj v Evropskem parlamentu poudaril podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis. Ob tem je spomnil, da je transatlantsko partnerstvo največji posamezen trgovinski in naložbeni odnos na svetu. Menjava blaga in storitev med ZDA in EU doseže dnevno 2,7 milijarde evrov, lani so trgovinski tokovi med njima kljub pandemiji dosegli vrednost skoraj tisoč milijard. V Bruslju upajo, da bo vrh z Bidnom pomagal k odločilnemu napredku pri reševanju spora glede carin za uvoz jekla in aluminija iz leta 2018 ter že dve desetletji trajajočega spora o subvencijah proizvajalcema letal Boeing in Airbus.
In za konec turneje še srečanje s Putinom. "Nimamo iluzij in ne poskušamo ustvariti vtisa, da bo prišlo do kakršnegakoli preboja ali zgodovinsko usodnih odločitev," je pred srečanjem dejal starosta svetovne diplomacije, ruski zunanji minister Sergej Lavrov. "Vendar je pomembno že samo dejstvo, da potekajo pogovori na najvišji ravni med vodilnima jedrskima silama," je dodal. Biden je sicer napovedal, da bo v pogovoru odprl tudi občutljiva vprašanja. Putinu bo dal jasno vedeti, da ne bo samo gledal in mu pustil kršenja človekovih pravic, na primer pri ravnanju z opozicijskim voditeljem Aleksejem Navalnim.
Kakšno dediščino je Bidnu zapustil Trump
Prejšnji predsednik Donald Trump je za seboj pustil zunanjepolitično razdejanje. Rad se je kazal pred kamerami, a kritike ni prenesel, kaj šele nesprotovanja. Predčasni odhodi s pomembnih srečanj so bili njegova stalnica. Njegovi sodelavci so po tistem, ko so odšli sami ali jih je odpustil, znali povedati, da je bil na srečanja z najpomembnejšimi svetovnimi državniki povsem nepripravljen, ni upošteval nasvetov, ni bral poročil, ki so mu jih pripravljali zunanjepolitični svetovalci in obveščevalne službe. Vedno je govoril, da se najbolj zanese na svoj instinkt - a ta ga je, kot je pokazala bližnja zgodovina, najpogosteje prevaral.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
