V Berlinu je danes potekal Berlinski proces. V nemški prestolnici so voditelji držav Zahodnega Balkana in predstavniki Evropske unije razpravljali o pospešitvi širitvenega procesa EU na zahodnobalkansko regijo in o regionalnem sodelovanju na področju gospodarstva. Udeležili so se ga predstavniki držav, ki sodelujejo v procesu, poleg Slovenije so to Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Severna Makedonija, Črna gora, Srbija, Avstrija, Francija, Hrvaška, Italija, Nemčija, Velika Britanija, Poljska, Grčija in Bolgarija ter Madžarska kot predsedujoča Svetu EU. V pogovorih je sodelovala tudi Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije.

Letošnje srečanje najvišjih predstavnikov držav Berlinskega procesa je bilo že deseto po vrsti. Proces je pred desetimi leti kot format za podporo državam Zahodnega Balkana pri približevanju EU zagnala tedanja nemška kanclerka Angela Merkel. Potekal je tudi na drugih lokacijah po Evropi. V desetih letih sicer nobena država ni vstopila v unijo, zadnja je bila Hrvaška leta 2013. 

Gostitelj, nemški kancler Olaf Scholz je poudaril, da je EU kompletna le z Zahodnim Balkanom in da morajo države kandidatke sprejeti nadaljnje korake k skupni prihodnosti. "Upam, da ne bo potrebnih še deset let, da se bo vseh šest držav končno pridružilo EU." Pozval je tudi k umiritvi napetosti med Beogradom in Prištino. Državi sta v Berlinu predstavljala premierja Miloš Vučević in Albin Kurti. "Ne dopustite, da vas preteklost odvrača s poti proti mirni prihodnosti. Prepričan sem, da je vaša prihodnost v EU. Do tja pa vodi le ena pot, in sicer implementacija že doseženih sporazumov," je dejal. 

Voditelji držav so se na srečanju osredotočili na regionalno sodelovanje in skupni regionalni trg, v drugem delu pa na zeleni prehod in energetsko povezljivost. Predstavniki držav Zahodnega Balkana so podpisali nov Akcijski načrt za skupni regionalni trg za obdobje 2025-2028 in sprejeli skupno deklaracijo. V njej se zavezujejo za dialog in konstruktivni pristop pri reševanju odprtih bilateralnih vprašanj. Predsednica Evropske komisije von der Leyen je napovedala, da bodo države Zahodnega Balkana do konca leta dobile šest milijard evrov iz Plana rasti, in poudarila, da je širitev EU na vrhu agende. 

V Berlinu se je mudila tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Poudarila je, da je pri zasledovanju skupnega cilja, se pravi evropske integracije držav Zahodnega Balkana, ključno aktivno sodelovanje tako držav članic kot držav kandidatk. Zadovoljna je s podpisom dokumentov, saj da je to konkreten korak naprej. "Prepričana sem, da bomo tudi v Sloveniji našli načine, kako širitvene procese pospešiti. Slovenija ima bogate izkušnje na področju evropske integracije, prav tako dobro poznamo regijo Zahodnega Balkana. Upam, da bomo te prednosti znali izkoristiti v zunanji politiki. Še naprej moramo spodbujati strateški dialog, želim si pa rezultate, ki bodo prebivalcem držav kandidatk poslali jasno sporočilo, da jih EU želi v svoji sredini," je povedala v izjavi po srečanju.