Andreja Kutin
Povezan je z nastankom sekundarnega ciklona nad Sredozemljem in severnim Jadranom: "Običajno ti cikloni potujejo nad Sredozemlje in severni Balkan, tokrat pa se je zgodilo, da je ciklon potoval nad vzhodni del Evrope in se tam zadrževal več časa. To pa zaradi tega, ker sta nad Atlantikom in vzhodnim delom Evrope, torej Rusije, dva obsežna anticiklona. Tako cikloni ne morejo potovati drugje kot po srednji Evropi. Cirkulacija ciklona je bila takšna, da se je ta zračna masa narivala na Tatre na meji med Poljsko ter Češko in na vzhodne Alpe v Avstriji, zato se je tam izločilo veliko vlage, kar pomeni, da je tam padlo zelo veliko dežja, ponekod pa tudi kar nekaj snega." Snega je v Avstriji padlo tudi za meter.
Poročila o rekordnih količinah dežja držijo, pravi Timotej Kozel: "Ponekod v Avstriji je padlo dvakrat do štirikrat toliko kot pade dežja povprečno v septembru, od četrtka do nedelje je na vzhodu Avstrije padlo tudi do 350 mililitrov padavin, kar je zelo velika količina." Za primerjavo - lani v avgustovskih poplavah je v Sloveniji je padlo nekaj čez 200, lokalno pa skoraj 300 milimetrov padavin, a v dosti krajšem časovnem oknu. Deževje bo danes proti večeru postopoma ponehalo.
Izredne razmere se pojavijo vsaki dve leti
Dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica direktorata za vode pri ministrstvu za naravne vire in prostor medtem opozarja, da so tovrstni izredni dogodki nova realnost: "Vsaki dve leti se pojavijo take izredne razmere in mi se še vedno nismo dovolj dobro pripravili, ker se očino ne moremo tako hitro. Poleg tega smo z našim načinom življenja postali zelo ranljivi - z visokim standardom digitalne infrastrukture, ne le energetske, cestne in okoljske. V primerjavi s časom pred 50 leti imamo sedaj res veliko infrastrukture speljane ob cestah in vodotokih. In seveda so škode enormne. Živimo kompleksno."
Zanimivo je, da sta po človeških žrtvah Avstrija in nekoliko manj razvita Romunija domala izenačeni. "Kljub vsemu smo enaki, gre bolj za to, da smo še vedno presenečeni, da se nam to sploh dogaja; ne znamo reagirati in opazovati, v smislu, da nismo naučeni in nimamo veščin, da bi sami sebe ubranili. Gre za naš način življenja in živimo na podoben način."
Globevnikova pojasnjuje še, da gre v primeru sedanjih poplav v srednji Evropi za nižinske reke, ki pa pri tako velikih pretokih poškodujejo infrastrukturo, stavbe in ta material potem odnašajo s seboj tako, da pridobiva tok dodatno rušilno moč: "Opravka imamo z velikimi količinami vode, naplavin in materialov, ki povzročajo spet dodatne poškodbe, to so sukcesivni dogodki, ki so povsem nepredvidljivi. Imeli smo poplave v Nemčiji, Sloveniji, Italiji, sedaj srednja Evropa. Mislimo, da obvladujemo življenje, pa ga ne. "
