Ruska vojska je napadla tudi vojaško letališče pri mestu Odesa in uničila pošiljke orožja iz ZDA in Evrope. Ruska vojska naj bi s preciznim raketnim napadom na vojaško letališče blizu Odese uničila brezpilotne letalnike, strelivo in orožje, ki so ga Ukrajini dostavili ZDA in evropske države, navaja tiskovna agencija Reuters.
Guverner Odese Maksim Marčenko je sporočil, da so bili v napadu mrtvi in ranjeni. Po navedbah guvernerja regije Doneck Pavla Kirilenka pa je bilo danes v ruskem napadu na tovarno v mestu Avdijivka na vzhodu Ukrajine ubitih najmanj 10 ljudi, 15 pa jih je bilo ranjenih. Do napada naj bi prišlo, ko so delavci ravno končali izmeno in so se zbirali okoli avtobusne postaje.
Združeni narodi so medtem sporočili, da so v sodelovanju z Rdečim križem iz predorov tovarne Azovstal uspešno evakuirali 101 civilista.
"Z veseljem in olajšanjem potrjujem, da je bil iz jeklarne Azovstal v Mariupolu uspešno evakuiran 101 civilist," je sporočila Osnat Lubrani, humanitarna koordinatorka ZN za Ukrajino. Dodala je, da so v skupini ženske, moški, otroci in starejše osebe.
Po poročanju AFP je rusko ministrstvo za obrambo pripadnike bataljona Azov in druge ukrajinske enote v jeklarni medtem obtožilo, da so izkoristili evakuacijo civilistov in zasedli bojne položaje znotraj tovarniškega kompleksa.
Na vzhodu in jugu Ukrajine sicer še vedno divjajo boji, ruske sile naj bi z raketami in topništvom napadle cilje v mestu Harkov in njegovi okolici, pa tudi v Zaporožju in Donecku. Ruska vojska je napadla tudi vojaško letališče pri mestu Odesa in uničila pošiljke orožja iz ZDA in Evrope.
Putin Macronu: Zahod mora ustaviti dobavo orožja Ukrajini
Ruski predsednik Vladimir Putin je francoskemu kolegu Emmanuelu Macronu v telefonskem pogovoru dejal, da mora Zahod prenehati dobavljati orožje Ukrajini. Prav tako ga je obvestil o "osvoboditvi" mesta Mariupolj in se pritožil, da Zahod ignorira ukrajinske napade na ozemlja pod ruskim nadzorom.
Putin je v dvournem pogovoru z Macronom, ki je bil tudi prvi pogovor med predsednikoma Rusije in Francije od konca marca, ukrajinske sile obtožil vojnih zločinov in hkrati zatrdil, da Evropska unija tovrstna dejanja ignorira.
Poudaril je, da bi Zahod lahko pomagal ustaviti ta grozodejstva z ustreznim pritiskom na oblasti v Kijevu ter z ustavitvijo dobave orožja. Pri tem je obtožil Kijev, da pri pogajanjih ni dosleden in ni pripravljen na resen trud za končanje konflikta, medtem ko ruska stran po Putinovih besedah vselej ostaja odprta za dialog.
Poleg ponovnega poziva Rusiji, naj s prekinitvijo ognja in mirovnimi pogovori konča napad na svojo sosedo, je Macron pozval Putina, naj dovoli nadaljevanje evakuacij civilistov iz oblegane jeklarne Azovstal v pristaniškem mestu Mariupolj.
Ponudil pa je tudi sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, da bi pomagali odpraviti rusko blokado ukrajinskega izvoza hrane prek Črnega morja, saj je z njo ogrožena svetovna prehranska varnost.
Putin je ogroženost svetovne prehranske varnosti povezal z zahodnimi sankcijami proti Rusiji in pri tem opozoril na pomen neoviranega delovanja svetovne logistične in prometne infrastrukture.
Prav tako pa je Putin danes pred pogovorom podpisal odlok o prepovedi vseh vrst poslovanja s podjetji in posamezniki, ki jih je Moskva sankcionirala kot odziv na "neprijazne ukrepe" nekaterih držav.
Odlok vključuje državne agencije na vseh ravneh, podjetja in celo posameznike, ki so pod rusko jurisdikcijo. V skladu s predsedniškim odlokom tako te entitete ne bodo smele opravljati poslov s pravnimi in fizičnimi osebami, za katere so ruske oblasti uvedle sankcije.
O eksplozijah in zračnih napadih medtem poročajo tudi iz mesta Lvov na zahodu Ukrajine, v bližini meje s Poljsko. Župan Andrij Sadovij je na družbenem omrežju Telegram sporočil, da v mestu zaradi ruskega zračnega napada prihaja do izpadov električne energije. Prebivalce mesta je pozval, naj ne zapuščajo zaklonišč.
Zelenski: Lavrov krivi Jude za zločine nacistov
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v današnjem nočnem nagovoru odzval na sporno izjavo ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova in slednjega obtožil, da krivi Jude za zločine nacistov. Lavrov je v nedeljo dejal, da judovske korenine Zelenskega ne postavljajo pod vprašaj Putinovega stališča, da so v Ukrajini nacisti.
Lavrov je to stališče izrekel v gostovanju na italijanski televiziji in ob tem dodal, da je Zelenski morda res judovskega rodu, a je imel judovsko kri tudi Adolf Hitler, poroča britanska mreža BBC.
Po besedah Zelenskega je Lavrov s tem "odprto in brez obotavljanja dejal, da so največji antisemiti domnevno med Judi samimi".
"In da je Hitler domnevno imel rusko kri. Kako je to lahko rečeno na predvečer obletnice zmage nad nacizmom? Te besede pomenijo, da prvi diplomat Rusije krivi Jude za zločine nacistov. Brez besed," je še dodal Zelenski.
Izrael je že v nedeljo obsodil izjavo ruskega zunanjega ministra. Tel Aviv od Moskve zahteva opravičilo, izraelsko zunanje ministrstvo pa je na pogovor pozvalo ruskega veleposlanika v Izraelu.
Izraelski zunanji minister Jair Lapid je sporočil, da je izjava Lavrova neoprostljiva in predstavlja tudi grozljivo zgodovinsko netočnost. Kot je poudaril, se Judi v holokavstu niso ubijali sami, najbolj pritlehna raven rasizma proti Judom pa je prav obtoževanje samih Judov za antisemitizem.
Od konca februarja, ko je Moskva začela invazijo na sosednjo Ukrajino, je bilo iz vojnih območij v Ukrajini v Rusijo prepeljanih skoraj 1,1 milijona ljudi. Med tistimi, ki so jih prepeljali v Rusijo, je približno 200.000 otrok, je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax povedal ruske generalpolkovnik Mihail Mizincev. Samo v ponedeljek je bilo iz Ukrajine v Rusijo pripeljanih 11.500 ljudi, od tega 1850 otrok, je dejal.
Ukrajinski svet za nacionalno varnost in obrambo je Rusijo obtožil, da ugrablja ukrajinske otroke in jih uporablja v propagandne namene.
Ukrajinski veleposlanik oster do Scholza, ker ne gre v Kijev
Vojna v Ukrajini postaja v Nemčiji vse bolj notranjepolitična tema, potem ko kancler Olaf Scholz še vedno zavrača možnost obiska Ukrajine. Zaradi tega ga je danes ostro kritiziral ukrajinski veleposlanik v Berlinu Andrij Melnik. Je pa medtem v Kijev odpotoval vodja nemške opozicije Friedrich Merz.
Predsednik konservativnih krščanskih demokratov (CDU) Merz je svojo pot najavil prek Twitterja, v Kijevu pa se bo predvidoma srečal z ukrajinskim premierjem Denisom Šmihalom in županom prestolnice Vitalijem Kličkom, ne pa tudi s predsednikom Zelenskim.
Johnson napovedal dodatno pomoč v orožju
Britanski premier Boris Johnson je danes v nagovoru ukrajinskega parlamenta prek videopovezave napovedal dodatnih 358 milijonov evrov vojaške pomoči Ukrajini in pohvalil pogum ukrajinskih borcev in civilistov, ki se jih bodo po njegovih besedah še dolgo spominjale prihodnje generacije.
"Tako imenovana neustavljiva sila vojnega stroja ruskega predsednika Vladimirja Putina se je zlomila ob nepremičnem stebru ukrajinskega patriotizma in ljubezni do domovine," je v svojem govoru uvodoma dejal Johnson.
Pozdravil je pogum vseh Ukrajincev, ki se vsakodnevno srečujejo z grozotami vojne, in ob tem poudaril, da bo Velika Britanija ukrajinske sile še naprej oskrbovala z orožjem, finančnimi sredstvi in humanitarno pomočjo, dokler ne bo dosežen dolgoročni cilj. To je utrditev Ukrajine do te mere, da si je nihče več ne bo upal napasti, poroča britanski BBC.
Nov paket britanske vojaške podpore bo med drugim vključeval protiladijske rakete Brimstone, protiletalske sisteme Stormer, radarje za določanje položaja artilerije, ki bombardira ukrajinska mesta, in težka brezpilotna letala za logistično podporo izoliranim bojnim silam.
Medtem je na poti v Ukrajino tudi več kot deset novih specializiranih vozil Toyota Landcruiser, s katerimi bodo pomagali zaščititi civilne uradnike na vzhodu države in evakuirati ljudi iz najbolj ogroženih območij.
Tekom govora je Johnson opozoril tudi na to, da je po njegovem Zahod naredil veliko napako, ker leta 2014 ni pomagal Ukrajini, ko si je Rusija priključila polotok Krim. "Zavedati se moramo, da je bila Ukrajina napadena že leta 2014. Zahod je prepočasi dojel, kaj se v resnici dogaja. Takrat nam kolektivno ni uspelo uvesti sankcij proti Putinu, ki bi jih morali uvesti," je dejal in poudaril, da se ta napaka ne sme ponoviti.
Ruske oblasti so medtem sicer že večkrat kritizirale zahodne države, ki krepijo donacije vojaške opreme, češ da s tem tvegajo zaostrovanje konflikta. Rusija konstantno opozarja, da ima pravico odgovoriti na vsako tovrstno grožnjo.
