(FOTO) Kaj bo po političnem slovesu počela nemška kanclerka Angela Merkel? Pokojnina ji zagotavlja lagodno življenje, toda ...

Predhodnik Merklove Gerhard Schröder si je hitro zgradil bogato plačano kariero pri ruskem Gazpromu, toda zdi se, da 'Mutti' ne bo šla po njegovih stopinjah.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ana Bojinović Fenko. 
Fdv
Angela Merkel od prvega leta kanclerstva do danes
Epa

Njen politični mentor, nemški kancler z doslej rekordnim stažem Helmut Kohl ji je pravil deklica (Mädchen), Nemci jo kličejo mamica (Mutti). Toda to sta le vzdevka: Angela Merkel je v svojih štirih mandatih na čelu nemške vlade, od katere se bo po tokratnih volitvah poslovila, zagotovo postala ena najvplivnejših žensk na svetu. Verjetno celo najvplivnejša.

Zgledno in konstruktivno voditeljstvo

Preživeti štiri kanclerske mandate oziroma 16 let v nemški politiki, ki je izrazito moški posel (pa saj ne samo v Nemčiji), je dosežek, ki še dolgo ne bo imel primerjave. Angela Merkel, hči luterantskega pastorja iz nekdanje vzhodne Nemčije, je v svoji politični karieri, ki traja od padca Berlinskega zidu leta 1989, združila vse: socialnost, ki jo je prinesla iz skromnega življenja na drugi strani železne zavese, odločnost, ki ji jo vcepil Kohl, predvsem pa neverjeten, prirojen občutek balansiranja med nemškimi, evropskimi in svetovnimi problemi, njihovimi rešitvami in vrednotami. Evropsko unijo je naredila močno, vsaj na prvi pogled, nemško gospodarstvo je v času njene vladavine skokovito napredovalo, svet je prisluhnil, ko je spregovorila.

Ena najznamenitejših fotografij Angele Merkel in drugih vodilnih voditeljev skupine G7: vsi proti Trumpu. 
Reuters

​"Vsekakor nekdo, ki 16 let vodi največjo in gospodarsko ter politično najmočnejšo državo članico Evropske unije, zelo zaznamuje to obdobje ne le v nacionalnem, temveč tudi evropskem in širšem mednarodnem prostoru," pravi ob tem dr. Ana Bojinović Fenko s Katedre za mednarodne odnose in Centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. "Ocena Angele Merkel za razvoj evropskih in mednarodnih odnosov je zelo pozitivna. Njen bistveni prispevek je zgledno in konstruktivno voditeljstvo, izhajajoč iz osebnih lastnosti in voditeljskega sloga. Ne govorim torej o vsebini političnih stališč, še manj o politični ideologiji, temveč o drži voditelja kot človeka. V obdobju po zavrnitvi Pogodbe o ustavi za Evropo v ustanovnih članicah EU, to je Nizozemski in Franciji leta 2005, ob vzniku desnega ekstremizma in populistične voditeljske strategije smo začeli govoriti o pomanjkanju pravih voditeljev. Merklova je pokazala znanje in veščine ne le političnega preživetja na oblasti (vsebinski pragmatizem), temveč predvsem osebnostne lastnosti, potrebne za dolgoročno vladanje v Nemčiji in za idejno vodenje EU. To so življenjska izkušnja solidarnosti in tranzicije iz Vzhodne Nemčije, formalna izobrazba, interdisciplinarno znanje in izkušnje, dolgotrajna in sistematična politična kariera, zasebna nekompromitiranost, odlična izbira strokovnjakov v svojem kabinetu ter pripravljenost oblikovati politični program - od spodaj navzgor - na podlagi pričakovanj prebivalstva in ne izhajajoč iz osebne ali strankarske ideologije."

Ana Bojinovič Fenko: "Bistveni prispevek Angele Merkel je zgledno in konstruktivno voditeljstvo, izhajajoč iz osebnih lastnosti in voditeljskega sloga."
FDV

"Slednje me spominja na voditeljsko načelo Baracka Obame," nadaljuje Ana Bojinović Fenko. "Upoštevanje pričakovanj nacionalne in evropske javnosti je Angela Merkel vidno upoštevala pri postopnem ukinjanju rabe jedrske energije po nesreči v Fukušimi leta 2011 in seveda tako pri vodenju izhoda iz ekonomske in finančne krize EU kot prilagajanju schengenskih pravil politike priseljevanja EU. Še najbolj pa lahko v tem pogledu izpostavim njeno odločitev za predlog zakona o poroki istospolnih junija 2017, ki ga osebno ni podpirala, pa je vseeno 'slišala' politično voljo nemškega ljudstva. Čeprav gre za nacionalni zakon, ima ta velik idejni vpliv na celotno evropsko družbo. Angela Merkel je torej znala prisluhniti duhu časa in morda se je njeno konstruktivno voditeljstvo lahko še bolj izpostavilo prav v kontekstu nesposobnih ali družbenim spremembam nasprotujočih voditeljev v drugih evropskih državah."

Med govorom v nemškem parlemntu decembra 2015 je morala obljubiti, da bo priprla vrata migrantom. 
Reuters

Garant stabilnosti brez konkretnih vizij

Njenih uspehov in tudi neuspehov bi lahko bilo za nekaj debelih knjig. Vsekakor so jo mnogi hvalili kot garant stabilnosti - ne samo v Nemčiji in Evropi, temveč tudi v svetu -, drugi pa opozarjali, da nima konkretnih vizij. Nemčijo je po tesni zmagi njene stranke CDU "prevzela" od socialdemokratskega kanclerja Gerharda Schröderja, razen vojn v Afganistanu in Iraku se je zdel svet kar stabilen in lep. Toda potem so udarile krize: leta 2008 po zlomu ameriške banke Lehman Brothers svetovna finančna in gospodarska kriza, ko je Merklova reševala evropsko monetarno unijo in zato zlomila Grčijo. No, reševala je predvsem nemške in francoske banke. Potem je leta 2015 udarila migrantska kriza, katere reševanje in njen "Willkomen" beguncem so ji nekateri najbolj zamerili. Nemčija v primerjavi z mnogimi drugimi evropskimi državami ni zapahnila svojih vrat, temveč je sprejela več kot milijon prebežnikov. Tu je eksplodiral nemški desni nacionalizem. Za slovo se je morala soočiti še z zdravstveno krizo, ko so njenim ukrepom in nastopom v prvem valu pandemije ploskali, potem pa z vsakim valom vse manj. Njena CDU je zaradi tega pričela izgubljati na lokalnih volitvah, zdaj pa je še na parlamentarnih.

Zdaj vsi ugibajo, kaj bo Angela Merkel počela, ko bo zapustila kanclerski urad. Tega seveda ne bo takoj, sestavljanje nove koalicije in oblikovanje vlade se lahko zavleče tudi v prihodnje leto in dotlej bo še vodila vlado. S tem bi lahko posekala tudi rekord Helmuta Kohla, ki je vladal 5870 dni. Ta dan bi bil 18. december letos.

In potem? Med nedavnim obiskom v ZDA je dejala, da si bo najprej dobro spočila in morala šele spoznati, da bo njene obveznosti opravljal nekdo drug. "Mislim, da mi bo to zelo všeč," je dodala. Gmotno preskrbljena je že zdaj; poleg kanclerske plače (25 tisoč evrov) prejema še več kot deset tisoč evrov za poslanski mandat. Ko bo prenehala delati, bo prejemala polno plačo še tri mesece, potem pa največ 21 mesecev polovico. Njena pokojnina naj bi bila okoli 15 tisoč evrov.

Ostalo so samo ugibanja. Redki verjamejo, da bo "zgolj upokojenka", ki bo kuhala svojo priljubljeno krompirjevo juho in pekla slivove kolače. Jasno je, da bi si jo želela vsaka firma na svetu (če malo parafraziramo slovenskega predsednika Boruta Pahorja ob imenovanju Dimitrija Rupla za svetovalca za zunanjo politiko: "Le kdo bi zavrnil človeka, ki ima v beležnici telefonske številke vseh svetovnih voditeljev?") in ji za to dala bianco ček, kot ga je na primer dobil njen predhodnik Schröder od ruskega Gazproma za projekt Severni tok. Lahko pa se bo, po vzoru kronanih glav, posvetila humanitarnim in podobnim dejavnostim. Ali kaj tretjega.

Obisk Slovenije 30. avgusta 2011. Po Ljubljani jo je vodil tedanji predsednik vlade Borut Pahor.  
Tit Košir
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.